zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - volja zapustnika - sporna vsebina oporoke - dedovanje na podlagi zakona - napotitveni sklep v zapuščinskem postopku
Zapuščinsko sodišče namena zapustnika in med dediči sporne vsebine oporoke ne sme razlagati sámo. Zato je ravnalo pravilno, ko je zaradi vprašanja veljavnosti oziroma vsebine oporoke zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo A. A. napotilo na pravdo.
zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - vznemirjanje lastninske pravice
V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo/pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno. Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se seveda nanaša tudi na okoliščino, katera sodna pisanja so bila naslovniku vročena. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstev oziroma podatkov, ki jih izkazuje. To njeno dokazno moč je moč izpodbiti le z določnim in dokazno podprtim zatrjevanjem razlogov za njeno neverodostojnost oziroma neresničnost v njej ugotovljenih dejstev.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - pasivna legitimacija
Ugovorne navedbe, v katerih dolžnik ne zanika svoje terjatve, ampak zgolj navaja, da ni prava oseba, vendar za svoje trditve ne predloži dokazov, niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri ugovornih trditvah, da ni prava oseba oziroma pravi dolžnik.
ZFPPIPP člen 124, 125, 125/1, 331, 395, 395/2. ZIZ člen 171a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja solastne nepremičnine - prodaja celotne nepremičnine - sklep o prodaji - pritožba proti sklepu - izklicna cena - izpraznitev stanovanjske hiše - združitev stečajnih postopkov v enotno obravnavanje - cenitev vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne glede na dejstvo, da je več zadev dodeljenih istemu sodniku, mora sodišče, ki vodi stečajni postopek, v vsakem postopku odločiti s posebnim sklepom. Tudi v primeru, če sodišče odloči o prodaji nepremičnine kot celote, se mora v vsakem postopku odločiti o prodaji premoženja, ki spada v stečajno maso posameznega stečajnega dolžnika. Odločitev kot v primeru dveh združenih postopkov ni pravilna, ker tudi po naravi stvari dveh postopkov zoper različna stečajna dolžnika ni mogoče voditi skupaj.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12a.. ZSVarPre člen 20.. ZPP člen 108, 108/4.
sodna taksa - zavrženje predloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Ni nikakršnega dvoma, da tožnica glede na sklep z dne 11. 3. 2021 izdan v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog z dne 2. 3. 2021 in ponovni poziv z dne 18. 3. 2021 s priloženim obrazcem "Priloga k predlogu za oprostitev - odlog - obročno plačilo sodne takse" ni dala soglasja, da sodišče z namenom preverjanja materialnega položaja v skladu s 5. alinejo 2. odst. 12. člena ZST-1 po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajna, čeprav je bila opozorjena, da bo predlog zavržen, če ne bo ravnala po nalogu sodišča. Zgolj in izključno to dejstvo pa je v skladu s sodno prakso edino odločilno za zakonitost izpodbijanega sklepa o procesnem zavrženju predloga in rešitev pritožbe, ki ne more biti uspešna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047259
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 52/1, 388, 388/2, 609, 609/1, 609/6. ZPosS člen 2. ZNP-1 člen 6, 42. ZPP člen 219b, 227, 227/6, 270, 270/1, 270/3, 329, 329/4.
sodni preizkus denarne odpravnine - sodni preizkus menjalnega razmerja - nepravdni postopek - uporaba določb zakona o pravdnem postopku - poravnalni odbor - mnenje poravnalnega odbora - izvedensko mnenje - poslovna skrivnost - predložitev listine - razkritje podatkov - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Ali naj sodišče strankam postopka naloži v predložitev sodišču določene listine (ali podatke), je stvar izvedbe dokaznega postopka, ki ga vodi in usmerja v tej fazi postopka sodišče prve stopnje. V primeru določbe 219.b člena ZPP sicer ni izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, a že iz splošne določbe tretjega odstavka 270. člena ZPP izhaja, da zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka ni pritožbe.
Sodišče na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni vezano, kar pomeni, da lahko svoj sklep sodišče naknadno tudi spremeni, če presodi, da bi bilo to smotrno, smiselno in pravilno za zakonito izvedbo postopka.
Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048790
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - pogojna obsodba
Z izpodbijano sodbo je bila kršena obdolženčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (pravica do obrambe), ker je sodišče prve stopnje zavrnilo pravnorelevantna dokazna predloga, ki ju je predlagala obramba, razlogov za njuno zavrnitev pa ni ustrezno obrazložilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047412
ZKP člen 133, 133/1, 207, 207/5.
sklep o priporu - ugotovitveni sklep - čas izvrševanja
Izpodbijana odločitev je po vsebini ugotovitveni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje, v skladu z določbo prvega odstavka 133. člena ZKP, utemeljeno izdalo v izogib dvomu glede (časa) izvrševanja sklepa o priporu v obravnavani X K zadevi. Bistvo odločitve je torej čas oziroma datum, kdaj je obdolženec prestal kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 32496/2010 z dne 23. 12. 2019, saj se, upoštevaje sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 32496/2010 z dne 28. 5. 2021, od takrat dalje zoper obdolženca izvršuje pripor v obravnavani X K zadevi.
razmerja med starši in otroki - sodna poravnava - stiki otrok s starši - sprememba stikov - realizacija dogovora - spremenjene razmere - izvrševanje stikov z otrokom - dolžnosti staršev - starševska skrb - varstvo koristi otroka
Stiki, kot so bili določeni v poravnavi, niso (bili) le pravica nasprotnega udeleženca, marveč tudi dolžnost, da stike izvaja po režimu, kot so bili dogovorjeni. V postopku je bilo ugotovljeno, da je starševsko skrb v celoti prevzela predlagateljica, nasprotni udeleženec pa je praktično v celoti opustil starševsko skrb in s tem povezane dolžnosti. Ker nasprotni udeleženec ne izvaja dogovorjenih stikov, in ker v postopku niso bile ugotovljene opravičljive okoliščine, zaradi katerih nasprotni udeleženec ni mogel izvajati stikov, kot so bili določeni v sodni poravnavi, so izkazane spremenjen okoliščine, zaradi katerih, je treba režim stikov na novo določiti.
odpoved tožbenemu zahtevku - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - razpolaganje s tožbenim zahtevkom - sodba na podlagi odpovedi - zavrnitev tožbenega zahtevka - ne bis in idem - skupno premoženje zakoncev - pravica do dostopa do sodišča
V primeru, ko sodišče meritorno odloči, da neko premoženje ne sodi v skupno premoženje zakoncev, odločanje o istem vprašanju ni več možno. Posledica odpovedi zahtevku je izdaja sodbe, s katero se tožbeni zahtevek zavrne. V obravnavani zadevi bi to pomenilo meritorno odločitev, da nepremičnina ID znak parcela 0000 28/2 ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Situacija ni primerljiva s situacijo, če tožnik ne bi vložil tožbe ali pa če bi tožbo umaknil. V obeh primerih bi namreč toženka lahko vložila tožbo na ugotovitev, da nepremičnina sodi v skupno premoženje zakoncev. Če pa bi sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi, zaradi meritornosti odločitve in učinka ne bis in idem toženka takšne tožbe ne bi več mogla vložiti. Tožnikova odpoved zahtevku bi pomenila razpolaganje z zahtevkom, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj bi morebitno razpolaganje poseglo v pravico nasprotne stranke do dostopa do sodišča.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 4/2, 6, 6/1, 28, 28/1, 28/2, 28/2-6.. ZUPJS člen 29.
denarna socialna pomoč - pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev - neizpolnjevanje pogojev
Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 6. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 27. 2. 2020 in odločbe Centra za socialno delo A. z dne 6. 12. 2019 v prvem in tretjem odstavku izreka in priznanje denarne socialne pomoči, pravilno zavrnilo. Glede na to, da tožnici ni bila priznana denarna socialna pomoč, ji posledično v skladu z določbo 29. člena ZUPJS ne pripada niti pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 378/5, 379, 379/1, 379/4.
stečajni postopek nad pravno osebo - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor zoper sklep - relevantni ugovorni razlogi - pomanjkanje razlogov - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora
Pritožnica ne v ugovoru ne sedaj v pritožbi ne trdi, da je sploh podan kakšen od ugovornih razlogov po četrtem odstavku 379. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor pritožnice nedovoljen, zaradi česar ga je zavrglo, je zato pravilna že iz tega razloga in je pritožnica z navajanjem pritožbenih razlogov, ki gredo preko razlogov iz četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, ne more izpodbiti.
Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
DZ člen 83, 83/3, 83/4, 83/5. ZFPPIPP člen 22, 22/1-2, 57, 126.
postopek osebnega stečaja - skupno premoženje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - lastninska pravica tretjega - izločitvena pravica - zmotna uporaba materialnega prava
Zgoraj navedena določila 83. člena DZ se zato po logiki stvari (iz 22. člena ZFPPIPP) lahko uveljavijo le, kadar je kot lastnik na premoženju, ki naj bi bilo skupno premoženje, vknjižen stečajni dolžnik. Fikcije o prijavi terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic so določene v korist oseb, katerih položaj bi bil prizadet v stečajnem postopku, če se ne bi upoštevale. Temu so namenjena tudi navedena določila 83. člena DZ, ko bi bile sicer pravice zakoncev oziroma bivših zakoncev stečajnega dolžnika prizadete, če se ne bi upoštevale. Če upravitelj meni, da je stečajni dolžnik (so)lastnik premoženja, na katerem je kot lastnik vknjižen drugi zakonec oziroma bivši zakonec, tega ne more reševati stečajno sodišče. Ta vprašanja je treba rešiti v pravdnem postopku kot matičnem postopku za ugotavljanje skupnega premoženja, ki je kontradiktoren in v katerem ima drugi, ki je vknjižen kot lastnik premoženja, možnost izjave o stališčih stečajnega upravitelja, ki jih pretrese pravdno sodišče, uveljaviti pa je mogoče tudi vsa pravna sredstva, ki so dopustna v pravdnem postopku. Postopek preizkusa terjatev v stečajnem postopku pa ni temu namenjen. 83. člen DZ je tako mogoče uporabiti le, ko je kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik, z njim se varujejo pravice drugega zakonca; zakon mu priznava polovični delež na premoženju, ki je skupno premoženje, lahko pa uveljavlja večji delež; če upravitelj polovični ali večji delež prereka, ga mora drugi uveljaviti v pravdnem postopku. Pritožba ima prav, da je razlaga, kot sta jo uporabila upravitelj in sodišče prve stopnje, neustavna, saj s sklepom o preizkusu terjatev, ki s stališča pritožnice niti ni bil izdan v kontradiktornem postopku in vse do prejema izpodbijanega sklepa v njem ni sodelovala (in tudi ni mogla sodelovati), ni mogoče poseči v vknjiženo lastninsko pravico tretjega, ki sploh ni stranka tega postopka.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Pri odvzemu premoženjske koristi in premoženjskopravnem zahtevku za dva povsem ločena kazenskopravna instituta, ki imata sicer podobni namen, to je odprava posledic kaznivega dejanja. Vendar je poglavitni namen ukrepa odvzema premoženjske koristi, da se na strani storilca kaznivega dejanja vzpostavi takšno premoženjsko stanje, kakršno je obstajalo pred storitvijo kaznivega dejanja, medtem ko je bistvo premoženjskopravnega zahtevka, da se oškodovancu povrne vsa škoda, ki mu je nastala zaradi storjenega kaznivega dejanja.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - solastnina - izvedensko mnenje - vrednotenje izvedenskega mnenja - preizkus nasprotij in pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju
Cenilec tudi mora upoštevati, da kupec že kot solastnik pridobi pravico, da nepremičnino uporablja. Življenjsko so utemeljeni le dodatni stroški, ki se nanašajo na morebitno potrebno preureditev nepremičnine glede uporabe in stroški sodnega postopka v zvezi z ureditvijo razmerij.
Če cenilec ocenjuje vrednost na podlagi metode dejanskih stroškov, mora te določno opredeliti in pojasniti njihovo utemeljenost tudi glede zmanjševanja vrednosti deleža. Če pa cenilec upošteva metodo tržnih primerjav pri določanju vrednosti celotne nepremičnine, pa se kaže kot primerno, da se tudi glede vrednosti polovičnega solastniškega deleža izvede tovrstna primerjava, za koliko so kupci na trgu pripravljeni plačati solastniški delež manj glede primerljive vrste nepremičnin.
ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1.. ZDSS-1 člen 41, 41/6.. ZDR-1 člen 77.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - zamuda roka za odgovor na tožbo - pasivnost toženca
Pasivnost toženca, ki na pravilno vročeno tožbo ne odgovori, se šteje za priznanje dejanskih navedb v tožbi. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi tožnikovih navedb, da ga je toženec odjavil iz socialnih zavarovanj, ne da bi mu vročil odpoved in ne da bi potekel rok, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, pravilno presodilo, da je delovno razmerje prenehalo nezakonito - načine prenehanja delovnega razmerja določa ZDR-1 v 77. členu.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki oziroma tožeči stranki po nasprotni tožbi odmerilo in naložilo v plačilo sodni taksi za nasprotno tožbo (210,00 EUR) in za pritožbo z dne 14. 6. 2019 (190,00 EUR). Sodna taksa za pritožbo je bila plačana, kot pravilno poudarja pritožba, vendar v pritožbi z dne 14. 6. 2019 strošek sodne takse ni bil priglašen kot strošek pritožbe (navedeno je zgolj, da so stroški pritožbe nadaljnji stroški postopka; pritožbeno sodišče na predlog pritožnika, naj izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, ni vezano - tretji odstavek 351. člena ZPP). Iz tega razloga Višje delovno in socialno sodišče o stroških pritožbe v sodbi Pdp 780/2019 z dne 26. 5. 2020 ni odločilo, predlog za izdajo dopolnilne sodbe pa je s sklepom Pdp 780/2019 z dne 13. 7. 2020 zavrnilo. Ta sklep je pravnomočen (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Dsp 5/2021 z dne 8. 6. 2021). Ponovno zahtevo tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi za povrnitev stroška sodne takse za pritožbo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrglo.