zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - vznemirjanje lastninske pravice
V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo/pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno. Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se seveda nanaša tudi na okoliščino, katera sodna pisanja so bila naslovniku vročena. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstev oziroma podatkov, ki jih izkazuje. To njeno dokazno moč je moč izpodbiti le z določnim in dokazno podprtim zatrjevanjem razlogov za njeno neverodostojnost oziroma neresničnost v njej ugotovljenih dejstev.
ugotavljanje invalidnosti - vzrok invalidnosti - izvedensko mnenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dvom v pravilnost in popolnost mnenja
Niti iz pisnega niti ustnega sodnega izvedovanja ni določno razvidno, zakaj ob diagnosticirani bipolarno afektivni motnji razpoloženja in ortopedskih težavah, predstavlja po oceni sodnega izvedenca trajna osebnostna spremenjenost po katastrofični izkušnji izključni vzrok za tožnikovo (novo) invalidnost. Sodišču bi se zaradi nezadostne opredelitve sodnega izvedenca na strokovne pripombe tožene stranke,moral poroditi utemeljen dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja glede vzroka nove invalidnosti III. kategorije. Ker je v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12a.. ZSVarPre člen 20.. ZPP člen 108, 108/4.
sodna taksa - zavrženje predloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Ni nikakršnega dvoma, da tožnica glede na sklep z dne 11. 3. 2021 izdan v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog z dne 2. 3. 2021 in ponovni poziv z dne 18. 3. 2021 s priloženim obrazcem "Priloga k predlogu za oprostitev - odlog - obročno plačilo sodne takse" ni dala soglasja, da sodišče z namenom preverjanja materialnega položaja v skladu s 5. alinejo 2. odst. 12. člena ZST-1 po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajna, čeprav je bila opozorjena, da bo predlog zavržen, če ne bo ravnala po nalogu sodišča. Zgolj in izključno to dejstvo pa je v skladu s sodno prakso edino odločilno za zakonitost izpodbijanega sklepa o procesnem zavrženju predloga in rešitev pritožbe, ki ne more biti uspešna.
Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev. Svojo odločitev o zavrnitvi dokazov pa mora obrazložiti.
Prav tako pritožbeno sodišče soglaša z obema pritožbama, ki sodišču prve stopnje očitata, da je napačno ocenilo tudi zdravstvene težave obsojenega, kot takšne, da bi kljub zdravstvenim težavam lahko začel z odplačevanjem dolga.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - volja zapustnika - sporna vsebina oporoke - dedovanje na podlagi zakona - napotitveni sklep v zapuščinskem postopku
Zapuščinsko sodišče namena zapustnika in med dediči sporne vsebine oporoke ne sme razlagati sámo. Zato je ravnalo pravilno, ko je zaradi vprašanja veljavnosti oziroma vsebine oporoke zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo A. A. napotilo na pravdo.
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 421. ZGD-1 člen 418, 418/1, 420, 421, 421/1.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do poštenega sojenja - likvidacijski postopek - likvidacijski upravitelj - postopek redne likvidacije - postopek prisilne likvidacije - načrt poteka stečajnega postopka - upravljanje in unovčenje stečajne mase - razdelitev premoženja - varstvo upnikov - predlog predračuna stroškov - negativna ugotovitvena tožba - odškodninska terjatev
Ker se določba drugega odstavka 321. člena ZFPPIPP, kot tudi vse tiste, ki so opredeljene v 421. členu ZFPPIPP, med drugim tudi določbe ZGD-1 o postopku redne likvidacije, uporabljajo le smiselno, način razdelitve premoženja v postopku prisilne likvidacije ni obvezna vsebina načrta poteka likvidacijskega postopka, saj je način razdelitve odvisen od vrste dejavnikov, ki se lahko pokažejo šele tekom postopka.
ZPP člen 214, 214/4, 313, 337, 337/1. ZIZ člen 15, 272, 272/2-2.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - obstoj terjatve - dajatveni zahtevek - paricijski rok - odločanje po uradni dolžnosti - veljavnost pogodbe - društvo - splošno znana dejstva - pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedba paricijskega roka v predlogu za izdajo sklepa o začasni odredbi ni obligatorna sestavina. Ker je bil predlog na izpolnitev obveznosti dajatvene narave in takega roka ni vseboval, je rok določilo po uradni dolžnosti.
Pritožnik se sklicuje tudi na splošno znano dejstvo, a ne upošteva, da je potrebno tudi splošno znana dejstva (pravočasno) zatrjevati, le dokazovati jih ni treba.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - redno poslovanje - upravljanje premoženja - COVID-19 - zdravstveni razlog - osebnostna ali vedenjska motenost - blodnjavost - duševna motnja - demenca - izvedenec psihiatrične stroke - izvedenec klinične psihologije - dokaz s sodnim izvedencem - psihološki testi - zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je miselni tok nasprotne udeleženke upočasnjen in usmerjen v točno določene dogodke v preteklosti. Izkazalo se je tudi, da se nasprotna udeleženka določenih dogodkov, ki se nanašajo na njeno osebno življenje, ni spomnila. Sodišče je imelo tako zadostne razloge za dvom, ali je nasprotna udeleženka sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ter je utemeljeno (in v skladu z zakonom) postavilo izvedenko psihiatrične stroke, na njeno pobudo pa še izvedenko klinične psihologije in nevropsihologije odraslih.
V obravnavanem primeru je sodišče postopek vodilo na podlagi predloga centra za socialno delo za ukrep trajnejšega značaja po določilu 174. člena DZ (odvzem otroka staršem) in ne na podlagi začasne odredbe, zato pritožnica utemeljeno opozarja, da za takšen postopek ne velja izjema iz tretjega odstavka 106. člena ZNP-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00057138
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 9, 14. URS člen 46. ZVarD člen 1, 1/1, 2, 2/3, 5, 9. ZZdrS člen 49. ZZDej člen 56. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 3, 22.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - enako obravnavanje kandidatov - zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - ugovor vesti - svoboda veroizpovedi - splav (abortus) - svobodno odločanje o rojstvu otrok - Zdravniška zbornica Slovenije - odmera nepremoženjske škode - objava sodbe
Četudi je imela članica komisije diskrecijsko pravico izbrati vprašanja, na podlagi katerih je ocenila primernost posamezne kandidatke, pa je bila njena avtonomija omejena z zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije glede vere ali prepričanja (prvi odstavek 1. člena ZVarD). Pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila na podlagi določila 2. člena že citiranega zakona tudi izbirna komisija dolžna zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh kandidatk, zlasti v zvezi z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso (kar vključuje tudi merila za izbiro). Za obstoj diskriminacije v smislu določila 5. člena tudi ni potreben namen kršitelja nekoga diskriminirati, dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo.
razmerja med starši in otroki - sodna poravnava - stiki otrok s starši - sprememba stikov - realizacija dogovora - spremenjene razmere - izvrševanje stikov z otrokom - dolžnosti staršev - starševska skrb - varstvo koristi otroka
Stiki, kot so bili določeni v poravnavi, niso (bili) le pravica nasprotnega udeleženca, marveč tudi dolžnost, da stike izvaja po režimu, kot so bili dogovorjeni. V postopku je bilo ugotovljeno, da je starševsko skrb v celoti prevzela predlagateljica, nasprotni udeleženec pa je praktično v celoti opustil starševsko skrb in s tem povezane dolžnosti. Ker nasprotni udeleženec ne izvaja dogovorjenih stikov, in ker v postopku niso bile ugotovljene opravičljive okoliščine, zaradi katerih nasprotni udeleženec ni mogel izvajati stikov, kot so bili določeni v sodni poravnavi, so izkazane spremenjen okoliščine, zaradi katerih, je treba režim stikov na novo določiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048861
KZ-1 člen 50, 50-2, 308, 308/3, 308/6.. ZKP člen 285c, 330, 370, 370/2.. ZUstS člen 23.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitvene oblike - enkratno ravnanje - obljuba plačila - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - ogrožanje življenja in zdravja - kazenska sankcija - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - finančna stiska - zdravstvene težave - priznanje krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti
Glede na besedilo določbe tretjega odstavka 308. člena KZ-1 in v skladu s sodno prakso je namreč kaznivo tudi zgolj enkratno spravljanje enega ali več tujcev, ki nimajo dovoljenja, čez mejo ali ozemlje države za plačilo in za obstoj kaznivega dejanja zadošča že, da je plačilo obljubljeno. V skladu s 23. členom Zakona o Ustavnem sodišču namreč sodišče prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti le, če samo meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Posebne olajševalne okoliščine kot materialni razlogi za omilitev kazni imajo izrazito subjektivni temelj in so zato v zakonu tudi določeni manj restriktivno kot pa formalni razlogi za omilitev kazni po prvi alineji 50. člena KZ-1. Zato morajo biti te okoliščine logično in očitno nedvoumno takšne narave, da bi prevladale na splošno in ne le v posamezno ugotovljenem primeru. Po oceni pritožbenega sodišča finančna stiska obdolžencev zaradi nastale gospodarske krize ne predstavlja posebnih olajševalnih okoliščin.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - solastnina - izvedensko mnenje - vrednotenje izvedenskega mnenja - preizkus nasprotij in pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju
Cenilec tudi mora upoštevati, da kupec že kot solastnik pridobi pravico, da nepremičnino uporablja. Življenjsko so utemeljeni le dodatni stroški, ki se nanašajo na morebitno potrebno preureditev nepremičnine glede uporabe in stroški sodnega postopka v zvezi z ureditvijo razmerij.
Če cenilec ocenjuje vrednost na podlagi metode dejanskih stroškov, mora te določno opredeliti in pojasniti njihovo utemeljenost tudi glede zmanjševanja vrednosti deleža. Če pa cenilec upošteva metodo tržnih primerjav pri določanju vrednosti celotne nepremičnine, pa se kaže kot primerno, da se tudi glede vrednosti polovičnega solastniškega deleža izvede tovrstna primerjava, za koliko so kupci na trgu pripravljeni plačati solastniški delež manj glede primerljive vrste nepremičnin.
Kadar delodajalec sprejme odločitev o disciplinski odgovornosti in odločbo vroči delavcu, je ta odločitev za delodajalca zavezujoča in za isto kršitev ne more delavcu še izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
spor majhne vrednosti - pojem protispisnosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - odpovedni rok - primopredaja poslov - ocena verodostojnosti priče
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen odpovednega roka, da se stranke lahko pripravijo na prenehanje razmerja in prilagodijo svoje nadaljnje ravnanje; v takšno opredelitev pa nedvomno spada tudi primopredaja poslov. Po zaključku odpovednega roka naj bi bilo stanje med strankama urejeno na način, da lahko tedaj razmerje tudi dejansko preneha in stranki ena do druge nimata več nobenih obveznosti. Obveznost oprave primopredaje poslov pa dokazuje ravno nasprotno: torej, da razmerje še ni zaključeno, ne glede na to, kakšno vsebino pojmu "primopredaja poslov" pripisuje tožena stranka.
ZDR-1 člen 22, 25, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/5, 116, 116/1, 118.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1, 103, 104.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40, 40/1.. ZPP člen 286.. ZDR člen 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - nezakonitost odpovedi - sodna razveza
Tožnik v pritožbi utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da bi moral v tožbenem zahtevku natančneje navesti, na katero delo naj ga tožena stranka reintegrira v posledici nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ne glede na to, da tožnik ob postavitvi reintegracijskega zahtevka niti ni razpolagal z vsemi informacijami o tem, katera dela bi bila glede na veljaven akt o sistemizaciji pri toženi stranki zanj lahko ustrezna, je zahtevek pravilno oblikoval na način, da je zahteval poziv nazaj na delo na delovno mesto „samostojni analitik II“, oziroma na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi stopnji strokovne izobrazbe, usposobljenosti in delovni zmožnosti s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno. Takšen zahtevek ni nedoločen, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje, temveč edino možen. Od delavca ni utemeljeno pričakovati, da bo določil, za katero novo delo mora delodajalec z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi, saj ob razveljavitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi „oživi“ odpovedana pogodba o zaposlitvi in je dolžnost delodajalca, da tako nastalo situacijo zakonito razreši.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - premoženjska škoda
Višje sodišče najprej meni, da je predlagana začasna odredba širša od zahtevanega varstva po tožbenem zahtevku, v določenem delu je ugotovitvene narave in hkrati tudi ireverzibilna. Že zato je zavrnitev predloga za zavarovanje z začasno odredbo pravilna.
Tožeča stranka s tožbo zahteva razveljavitev odstopne izjave tožene stranke, medtem ko v predlogu za začasno odredbo predlaga, da sodišče ugotovi, da ta odstop nima pravnega učinka do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. Takšna začasna odredba ni mogoča, saj je postavljen ugotovitveni pravovarstveni zahtevek, ki hkrati kot takšen tudi nima sredstva zavarovanja. V tem delu predlagana začasna odredba spornega pravnega razmerja v ničemer ne ureja. Ne ureja terjatve, ki je predmet zavarovanja.
Tožeča stranka v tem postopku dejansko zasleduje varstvo premoženjske škode (izgubljen dobiček), kar ne more biti varovano z regulacijsko začasno odredbo, s katero bi sodišče prisililo toženo stranko k nadaljnjemu izpolnjevanju njenih pogodbenih obveznosti.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - obsojenec kot zavezanec za plačilo stroškov - ogroženost preživljanja prosilca - premoženjsko stanje prosilca
Ob upoštevanju premoženjskega stanja obsojenke, kot izhaja iz spisovnih podatkov, sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pogoji za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka za obsojeno S. V. niso podani, saj zaradi njihovega plačila tudi po oceni sodišča druge stopnje vzdrževanje obsojenke ne bo ogroženo.