Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki oziroma tožeči stranki po nasprotni tožbi odmerilo in naložilo v plačilo sodni taksi za nasprotno tožbo (210,00 EUR) in za pritožbo z dne 14. 6. 2019 (190,00 EUR). Sodna taksa za pritožbo je bila plačana, kot pravilno poudarja pritožba, vendar v pritožbi z dne 14. 6. 2019 strošek sodne takse ni bil priglašen kot strošek pritožbe (navedeno je zgolj, da so stroški pritožbe nadaljnji stroški postopka; pritožbeno sodišče na predlog pritožnika, naj izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, ni vezano - tretji odstavek 351. člena ZPP). Iz tega razloga Višje delovno in socialno sodišče o stroških pritožbe v sodbi Pdp 780/2019 z dne 26. 5. 2020 ni odločilo, predlog za izdajo dopolnilne sodbe pa je s sklepom Pdp 780/2019 z dne 13. 7. 2020 zavrnilo. Ta sklep je pravnomočen (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Dsp 5/2021 z dne 8. 6. 2021). Ponovno zahtevo tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi za povrnitev stroška sodne takse za pritožbo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrglo.
začasni skrbnik - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu postavilo začasnega skrbnika, in sicer v soglasju z A. A., ki je bil pripravljen prevzeti dolžnosti in naloge začasnega skrbnika. Slednji pa bo zastopal oziroma varoval pravice nasprotnega udeleženca v tem postopku na način, da mu bo pojasnil namen in potek postopka, prav tako ga bo zastopal v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah v skladu z 59. členom ZNP-1, saj je sodišče presodilo, da je osebi, zoper katero se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, treba postaviti začasnega skrbnika v skladu z 265. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 6, 7, 16, 20, 23, 33, 33/1, 33/1-e, 33/1-f, 33/1-g. ZIZ člen 267, 279a, 279b.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - pogoji za izdajo - vpliv na izvršilni postopek
Nalog za zamrznitev bačnih računov dolžnka je upniku na voljo preden upnik v državi članici začne postopek v glavni stvari zoper dolžnika ali v kateri koli fazi takega postopka, vse do izdaje sodne odločbe ali potrditve ali sklenitve sodne poravnave oziroma potem ko upnik v državi članici pridobi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki določa, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek.
Po presoji sodišča druge stopnje se postopek izvršbe v RS in postopek za izdajo zavarovanja v tujini medsebojno ne izključujeta, seveda vse do celotne izvršitve upnikovega zahtevka oziroma do zavrnilne odločitve o glavni stvari.
V pritožbi tožnik utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem za varstvo pri delu. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da ta dokaz ni pomemben, ker je glede ugotovljenih kršitev varnostnih ukrepov zavzelo stališče, da jih ni moč naprtiti toženi stranki, temveč jih je pripisati tožniku. Tako razlogovanje je vnaprejšnja dokazna ocena, ki ne more biti razlog za zavrnitev dokaznega predloga.
ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1.. ZDSS-1 člen 41, 41/6.. ZDR-1 člen 77.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - zamuda roka za odgovor na tožbo - pasivnost toženca
Pasivnost toženca, ki na pravilno vročeno tožbo ne odgovori, se šteje za priznanje dejanskih navedb v tožbi. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi tožnikovih navedb, da ga je toženec odjavil iz socialnih zavarovanj, ne da bi mu vročil odpoved in ne da bi potekel rok, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, pravilno presodilo, da je delovno razmerje prenehalo nezakonito - načine prenehanja delovnega razmerja določa ZDR-1 v 77. členu.
Kadar delodajalec sprejme odločitev o disciplinski odgovornosti in odločbo vroči delavcu, je ta odločitev za delodajalca zavezujoča in za isto kršitev ne more delavcu še izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048861
KZ-1 člen 50, 50-2, 308, 308/3, 308/6.. ZKP člen 285c, 330, 370, 370/2.. ZUstS člen 23.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitvene oblike - enkratno ravnanje - obljuba plačila - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - ogrožanje življenja in zdravja - kazenska sankcija - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - finančna stiska - zdravstvene težave - priznanje krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti
Glede na besedilo določbe tretjega odstavka 308. člena KZ-1 in v skladu s sodno prakso je namreč kaznivo tudi zgolj enkratno spravljanje enega ali več tujcev, ki nimajo dovoljenja, čez mejo ali ozemlje države za plačilo in za obstoj kaznivega dejanja zadošča že, da je plačilo obljubljeno. V skladu s 23. členom Zakona o Ustavnem sodišču namreč sodišče prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti le, če samo meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Posebne olajševalne okoliščine kot materialni razlogi za omilitev kazni imajo izrazito subjektivni temelj in so zato v zakonu tudi določeni manj restriktivno kot pa formalni razlogi za omilitev kazni po prvi alineji 50. člena KZ-1. Zato morajo biti te okoliščine logično in očitno nedvoumno takšne narave, da bi prevladale na splošno in ne le v posamezno ugotovljenem primeru. Po oceni pritožbenega sodišča finančna stiska obdolžencev zaradi nastale gospodarske krize ne predstavlja posebnih olajševalnih okoliščin.
vračilo plačane odškodnine - neupravičena obogatitev - tek zastaralnih rokov
Zaradi varstva denacionalizacijskega zavezanca oziroma njegovih dedičev smejo le-ti odškodnino zahtevati le od denacionalizacijskega zavezanca in se jih ne tiče, kdo je dejansko uporabljal nepremičnine. Čeprav je tako tožeča stranka morala plačati to odškodnino, pa to še ne pomeni, da ni bila s tem oškodovana (v razmerju do dedičev je imelo to oškodovanje podlago v zakonu, take podlage pa ni bilo v razmerju z dejanskimi uporabniki).
Terjatev tožeče stranke pa ni nastala že s pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe, takrat je nastala le obveznost tožeče stranke, da nepremičnine vrne denacionalizacijskemu upravičencu. Tožeči stranki tudi škoda v njenem premoženju ni nastala že z izdajo sodbe ali z njeno pravnomočnostjo, temveč šele takrat, ko sta tožnici plačali odškodnino.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 98, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija - kriterij obrazloženosti - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno presodilo besedilo podane odpovedi z dne 24. 4. 2020, saj odpovedi tožnici ni podala zaradi ekonomske (poslovne) in organizacijske prilagoditve tožene stranke na epidemijo COVID-19, temveč je bila epidemija zgolj povod za to, da je poslovodstvo tožene stranke sprejelo ekonomske in kadrovske ukrepe namenjene ekonomski in organizacijski prilagoditvi, v tem okviru pa je sprejela kot enega od organizacijskih ukrepov tudi ukinitev delovnega mesta tožnice referent v projektni pisarni.
misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku v času od 29. 4. 2015 do 31. 10. 2015 ni zagotovila pravice do tedenskega počitka, kot to določa 156. člen ZDR-1 in 97.f člen ZObr, je zmotna. Splošna ugotovitev, da je tožnik opravljal določeno delo, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj je delo opravljal in kdo mu ga je odredil oziroma ukazal v času, ko je bil napoten na misijo na Kosovo, ne zadošča za presojo, da je utemeljen njegov zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka. Dela oziroma naloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso takšne, ki bi posegale v pravico do tedenskega počitka pripadnika na mednarodni misiji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kršitev razpravnega načela - kršitev kontradiktornosti
Tudi je načeloma zmotno stališče, da se lahko delavcu, ki mu delodajalec ne zagotovi dela, plača enostavno zniža oziroma v konkretnem primeru več kot razpolovi. Delodajalec ima za zmanjšani obseg dela predvidene druge institute (npr. odpoved), česar se je toženka (četudi ne povsem pravilno, kar je vplivalo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi) nenazadnje tudi poslužila. Zato je ključno dejstvo spora v tem, da je bila ustno dogovorjena višja plača, kar je bistveno za odločitev o zahtevku.
spor majhne vrednosti - pojem protispisnosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - odpovedni rok - primopredaja poslov - ocena verodostojnosti priče
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen odpovednega roka, da se stranke lahko pripravijo na prenehanje razmerja in prilagodijo svoje nadaljnje ravnanje; v takšno opredelitev pa nedvomno spada tudi primopredaja poslov. Po zaključku odpovednega roka naj bi bilo stanje med strankama urejeno na način, da lahko tedaj razmerje tudi dejansko preneha in stranki ena do druge nimata več nobenih obveznosti. Obveznost oprave primopredaje poslov pa dokazuje ravno nasprotno: torej, da razmerje še ni zaključeno, ne glede na to, kakšno vsebino pojmu "primopredaja poslov" pripisuje tožena stranka.
izločitev dokazov v skrajšanem postopku - razveljavitev sklepa - dokazi v drugem sodnem postopku
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, ki v jedru zatrjuje, da zapisniki in listine iz izreka sklepa niso predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. Posredi je namreč gradivo, ki ga je policija pridobila v postopku o prekršku in ne v tako imenovanem predkazenskem postopku, ki je postopku o prekršku šele sledil. Tedaj se osumljenčeve izjave in tem bolj izjave drugih oseb, ki jih je v obravnavanem primeru zbral sicer isti državni organ, vendar kot rečeno v drugem postopku, ne izločajo iz spisa (izrecno Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 93). So enako kot neizločeno gradivo, zbrano v predkazenskem in kazenskem postopku, predmet pretresanja na glavni obravnavi, s tem da zaradi zahteve iz prvega odstavka 355. člena ZKP, na glavni obravnavi izvedenih dokazov in ugotovljenih dejstev ne morejo nadomestiti.
Res je, kot pravi pritožnica v pritožbeni obrazložitvi, da zaveza sama po sebi ne zadostuje za preslepitev iz zakonskega opisa obravnavanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1, vendar potem mora biti tudi tisto "nekaj več" iz konkretnega opisa dejanja obdolžencu dokazano.
Preslepljenost kot zmotna predstava ob izpolnitvi obveznosti ne more biti nedvomno ugotovljena, če tisti, konkretno B. T. pove, da je bil v obravnavanem obdobju s strani tistega, ki bi moral obveznosti izpolniti, konkretno obdolženega, že v času nastanka obveznosti obveščen, da so zašli v finančne težave. Tedaj je namreč možnost neizpolnitve obveznosti, kljub nasprotnim obljubam, objektivno navzoča in s tem vključena v predstavo, ki ne more biti ista kot v primeru, če priča B. T. o finančnih težavah gospodarske družbe M., d.o.o. ne bi ničesar vedel.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Pri odvzemu premoženjske koristi in premoženjskopravnem zahtevku za dva povsem ločena kazenskopravna instituta, ki imata sicer podobni namen, to je odprava posledic kaznivega dejanja. Vendar je poglavitni namen ukrepa odvzema premoženjske koristi, da se na strani storilca kaznivega dejanja vzpostavi takšno premoženjsko stanje, kakršno je obstajalo pred storitvijo kaznivega dejanja, medtem ko je bistvo premoženjskopravnega zahtevka, da se oškodovancu povrne vsa škoda, ki mu je nastala zaradi storjenega kaznivega dejanja.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - premoženjska škoda
Višje sodišče najprej meni, da je predlagana začasna odredba širša od zahtevanega varstva po tožbenem zahtevku, v določenem delu je ugotovitvene narave in hkrati tudi ireverzibilna. Že zato je zavrnitev predloga za zavarovanje z začasno odredbo pravilna.
Tožeča stranka s tožbo zahteva razveljavitev odstopne izjave tožene stranke, medtem ko v predlogu za začasno odredbo predlaga, da sodišče ugotovi, da ta odstop nima pravnega učinka do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. Takšna začasna odredba ni mogoča, saj je postavljen ugotovitveni pravovarstveni zahtevek, ki hkrati kot takšen tudi nima sredstva zavarovanja. V tem delu predlagana začasna odredba spornega pravnega razmerja v ničemer ne ureja. Ne ureja terjatve, ki je predmet zavarovanja.
Tožeča stranka v tem postopku dejansko zasleduje varstvo premoženjske škode (izgubljen dobiček), kar ne more biti varovano z regulacijsko začasno odredbo, s katero bi sodišče prisililo toženo stranko k nadaljnjemu izpolnjevanju njenih pogodbenih obveznosti.
padec na pohodni površini - poškodba zaradi padca na mokrih, spolzkih tleh - trgovski center - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - soprispevek oškodovanca - krivdna odškodninska odgovornost - pavšalne in neizkazane navedbe - substanciranje ugovornih trditev
Toženka niti v pritožbi ne obrazloži, zakaj naj bi bilo ravnanje tožnice, ko "je izstopila iz trgovskega centra na frekventnem vhodu/izhodu" in je bila "pred tremi meseci operirana na kolku", vzrok za njeno izključno krivdo oziroma 60% soprispevek k škodnemu dogodku, hkrati pa navaja, da tožničin način hoje le "izgleda kot šepanje", v zvezi s čemer je bilo tekom postopka na prvi stopnji ugotovljeno, da je to njen običajen način hoje. Posledično ni pritrditi pritožbi, da je "tožnica sama kriva za nastali škodni dogodek", niti toženka ne more biti uspešna s pritožbenimi navedbami o tožničinem 60% soprispevku. Sodišče prve stopnje namreč ne more odločati na podlagi pavšalnih navedb, ampak mora stranka, ki drugi očita izključno krivdo ali soprispevek za škodni dogodek, podati konkretne navedbe v tej smeri in jih tudi dokazno podpreti, česar pa toženka ni storila, zaradi česar je sodišče prve stopnje ugovor v tej smeri pravilno zavrnilo.
Domneva primernosti odpravnine v postopkih iztisnitve malih delničarjev, ki sledijo prevzemu družbe s strani glavnega delničarja, načeloma ni izpodbojna. Izpodbijanje domneve pa je dopustno, ko je zaradi ravnanj prevzemnika v postopku prevzema mogoče sklepati o nerealni ceni delnic, kot na primer pri zlorabah postopka s ponudbo, pri povezavah prevzemnika s sprejemniki prevzemne ponudbe in podobno.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - solastnina - izvedensko mnenje - vrednotenje izvedenskega mnenja - preizkus nasprotij in pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju
Cenilec tudi mora upoštevati, da kupec že kot solastnik pridobi pravico, da nepremičnino uporablja. Življenjsko so utemeljeni le dodatni stroški, ki se nanašajo na morebitno potrebno preureditev nepremičnine glede uporabe in stroški sodnega postopka v zvezi z ureditvijo razmerij.
Če cenilec ocenjuje vrednost na podlagi metode dejanskih stroškov, mora te določno opredeliti in pojasniti njihovo utemeljenost tudi glede zmanjševanja vrednosti deleža. Če pa cenilec upošteva metodo tržnih primerjav pri določanju vrednosti celotne nepremičnine, pa se kaže kot primerno, da se tudi glede vrednosti polovičnega solastniškega deleža izvede tovrstna primerjava, za koliko so kupci na trgu pripravljeni plačati solastniški delež manj glede primerljive vrste nepremičnin.