preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene okoliščine - znižanje preživnine - zvišanje preživnine - sprememba višine preživnine - dvofazni postopek - potrebe otroka - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - dohodki iz osebnih prejemkov - premoženje zavezanca - najemnina - možnost prodaje premoženja - porazdelitev preživninskega bremena - obseg stikov - vpliv stikov na preživninsko breme
Pri porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša je treba upoštevati dejstvo, komu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, saj gre za dodatno časovno in odgovornostno obremenitev, ki nima denarnega ekvivalenta. Končno je treba od dobljenega zneska preživnine, ki odpade na starša, ki mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, odšteti stroške, ki jih ta starš krije neposredno v času, ko je otrok pri njem (na stiku), kar tožnik v pritožbi pravilno poudarja. Pri tem pa niso upoštevni prav vsi njegovi izdatki v zvezi z otrokom.
Tožena stranka je dokazala, da je bil tožnik tisti, ki je v času od 3. 1. 2020 do 4. 2. 2020 protipravno odtujil 21 manjkajočih stolov B. črne barve v lasti tožene stranke v skupni vrednosti 19.189,38 EUR in jih prodajal po ceni 400,00 EUR za stol, kar predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00048836
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo odškodnine - ekskulpacija odgovornosti
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo tožnikovo ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škodnega dogodka, da je armirane mreže raztovarjal v nasprotju z navodili, vpete le na dveh koncih, nepričakovano, neizogibno in neodstranljivo (enako velja za ravnanje tožnika, ki je stal v nevarnem območju, kjer so locirane ročne komande). Presoja, da je toženka razbremenjena odgovornosti (v celoti), je zato pravno zmotna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Ker delodajalec v odpovedi ni dolžan navesti, kako konkretno bo po reorganizaciji razdelil posamezne naloge (VIII Ips 110/2017), obravnavana odpoved ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker se kasnejša prerazporeditev tožnikovih nalog zunanjim izvajalcem (servisna ekipa matične družbe B.) ne prekriva povsem z navedbo vsebine reorganizacije iz odpovedi, kjer je navedeno, da bo v okviru prve faze reorganizacije delo tožnika v celoti prevzel A.A. Že zgolj zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu in prenos tožnikovih nalog na druge osebe, ne glede na konkretni način razdelitve teh nalog, pomeni spremembo organizacije dela.
pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - prijava ločitvene pravice - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - prenehanje terjatve
Ker se skladno s četrtim odstavkom 280. člena ZFPPIPP prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku, pritožnik s trditvami o prenehanju ločitvene pravice v posledici prenehanja terjatve, na kateri ločitvena pravica obstoji, v predmetnem pritožbenem postopku ne more uspeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje mandata - direktor
Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe je odvisna tudi od vprašanja, ali je imela toženka ob prenehanju mandata na voljo prosto delovno mesto, ki je ustrezalo tožnikovi dejanski izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Sodišče prve stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo, dejanskega stanja v tej smeri ni raziskalo, ker je zmotno zaključilo, da je delodajalec dolžan izpolniti svojo obveznost tudi, če nima ustreznega delovnega mesta.
ZPP člen 180, 180/1, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/3, 362.
pobotni ugovor - procesno pobotanje - zahtevek po tožbi in pobotnem ugovoru
Je pa sodišče druge stopnje, kar posredno izhaja že iz gornjih razlogov, ob delni ugoditvi pritožbi poseglo v odločbo (točka III izreka), tako da je pravilno ugotovilo, da terjatev toženke ne obstoji (zgolj) v višini, ki dosega znesek tožeči stranki prisojenih zakonskih zamudnih obresti od posameznih v točki I izreka naštetih glavnic, v presežku pa je pritožbo zavrnilo. V tem kontekstu velja pripomniti, da se lahko obstoj terjatve z naslova pobota, ki jo tožena stranka uveljavlja kot obrambno sredstvo zoper tožbeni zahtevek in ki presega višino tožbenega zahtevka, ugotovi le v višini, ki dosega tožbeni zahtevek, o znesku terjatve, ki presega tožbeni zahtevek, pa sodišče sploh ne odloči, ne ugotovi njenega (ne)obstoja, pobotnega ugovora tudi ne zavrže oziroma zavrne.
predpostavke za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - dokazna prekluzija - nadomeščanje trditev z dokazi
Glede priče višje sodišče ugotavlja, da je toženka predlog po njenem zaslišanju podala šele s tretjo pripravljalno vlogo in ne na naroku za prvo glavno obravnavo, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je s tem dokaznim predlogom prekludirana. Navedeno se sicer izkaže za nepomembno z ozirom na to, da pritožba sploh ne oporeka sodišču prve stopnje, da glede grajanja stvarnih napak v Nemčiji ni ponudila ustreznih trditev.
Pritožba se v nadaljevanju glede zadostne trditvene podlage glede napak v domu upokojencev sklicuje na predložene zapisnike, s čimer pa v bistvu spet ne oporeka sodišču prve stopnje, da ni ponudila ustrezne trditvene podlage. Manjkajočih trditev namreč ni možno nadomestiti z izvedenimi dokazi.
umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - soglasje k umiku tožbe - odločitev o pravdnih stroških - naložitev plačila pravdnih stroškov - tožena stranka
Bistveno za odločitev sodišča prve stopnje je bilo dejstvo, da toženka, ko je podala soglasje k umiku tožbe, ni prerekala zatrjevanega dejstva s strani tožnika, da je zahtevek izpolnila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev pogodbene obveznosti
Tožnik v pritožbi neutemeljeno oporeka dokazni oceni izvedenih dokazov, na podlagi katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik dne 14. 2. 2020 verbalno in fizično napadel sodelavca. Pravilno je presodilo, da je tožnik kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar mu je toženka očitala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 3. 2020 (krivdni razlog; 3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), podani po pisnem opozorilo, kot ga določa prvi odstavek 85. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi določbe četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 zavrnilo tožnikove navedbe, da bi morala pogodba o zaposlitvi trajati vsaj do izteka poskusnega dela, saj lahko skladno z navedeno zakonsko določbo, delodajalec delavcu, ki ne ustreza njegovim pričakovanjem, pogodbo o zaposlitvi odpove že med trajanjem poskusnega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00049685
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 56, 267, 268. SPZ člen 40, 60.
odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - izročitev premičnine - rubež premičnin - izpolnitev obveznosti iz dvostranske pogodbe - razpolagalna sposobnost - omejitev razpolaganja
Prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje v postopku, v katerem odloča o utemeljenosti zahtevka na vrnitev premičnin (po tem, ko je stečajni upravitelj uresničil odstopno pravico iz 267. člena ZFPPIPP in je Prodajna pogodba v skladu s prvim odstavkom 268. člena ZFPPIPP z dnem pravnomočnosti sklepa, s katerim je dalo sodišče soglasje k uresničitvi odstopne pravice, razvezana), dolžno opraviti vsebinsko presojo, ali sporna pogodba v skladu z dikcijo drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP1 predstavlja vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. V obravnavani zadevi je namreč Okrožno sodišče v Mariboru v skladu s četrtim odstavkom 267. člena FPPIPP2 s sklepom St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 dalo (le) soglasje upravitelju k uresničitvi odstopne pravice in ni odločalo o pritožnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pa pomeni, da ima ta sklep pravni učinek samo za stranke postopka insolventnosti (primerjaj 56. člen ZFPPIPP), saj so le slednje imele možnost sodelovati v postopku in se le nanje raztezajo učinki pravnomočnosti. Nenazadnje to potrjuje tudi priložena odločba VSL Cst 128/2019 z dne 27. 3. 2019 (priloga A5), iz katere izhaja, da zato, ker toženka ni stranka stečajnega postopka nad tožnico, njena pritožba zoper sklep St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 ni dovoljena (primerjaj prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Ker se torej na toženko ne morejo raztezati učinki pravnomočnosti citiranega sklepa stečajnega sodišča, se nanjo (brez vsebinske presoje pravdnega sodišča) tudi ne morejo raztezati pravne posledice iz 268. člena ZFPPIPP. Pritožnica pozablja, da za pridobitev lastninske pravice na premičnini zgolj izročitev stvari v posest ne zadošča. Pravilo iz 40. člena SPZ velja tako za nepremičnine, kot tudi premičnine. V skladu s to zakonsko določbo se za prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, zahteva pa se tudi razpolagalna sposobnost prenosnika. Ker je bila razpolagalna sposobnost tožnice v trenutku sklenitve Prodajne pogodbe in izročitve premičnin v posest zaradi rubeža določenih premičnin omejena, slednja svoje obveznosti, da kot prodajalka na kupca veljavno prenese lastninsko pravico na vseh premičninah, ni mogla v celoti izpolniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048522
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. OZ člen 6, 6/1.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - pogodbeni pogoji - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dokazno breme
Ker je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, so bili pogodbeni pogoji jasni in razumljivi. Presoja poštenosti glavnega predmeta pogodbe je zato izključena (drugi odstavek 4. člena Direktive 93/13). Zato ni mogoče slediti tožnikoma, da je dogovor o valutni klavzuli kot glavni predmet pogodbe nepošten in da je kreditna pogodba zato nična.
prošnja za podaljšanje roka - nepravočasnost predloga - sodni rok
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije. Ugotovilo je, da predlog ni bil podan pravočasno.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Presplošne navedbe onemogočajo ugotovitev na katere dneve in s čim je bil tožnici kršen počitek. Tudi ni pravilno ob izostanku določnih trditev, zgolj na podlagi izpovedi prič in tožnice, sprejeti zaključka o kršenem tedenskem počitku.
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. ZPP člen 165, 165/1.
odpovedni rok - spor o prenehanju delovnega razmerja - stroški postopka
Spor o odpovednem roku (o njegovi dolžini in s tem o obstoju delovnega razmerja v času odpovednega roka) je spor o prenehanju delovnega razmerja.
Peti odstavek 41. člena ZDSS-1 določa, da v sporu o prenehanju delovnega razmerja delodajalec sam krije svoje stroške ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedene določbe ZDSS-1 pravilno odločilo, da toženka sama krije svoje stroške. Presoji, da tožnica svojih procesnih pravic ni zlorabljala, toženka v pritožbi niti ne oporeka.
Kaznivo dejanje po 7. točki 394. člena ZPP mora biti za sodbo kavzalno. To pomeni, da je izdaja konkretne sodbe oziroma vodenje postopka sestavni del kaznivega dejanja ali pa je cilj, ki ga zasleduje storilec kaznivega dejanja, da se opravi določeno procesno dejanje v konkretnem pravdnem postopku oziroma izda sodba z določeno vsebino. To kaznivo dejanje lahko v prvi vrsti stori sodnik ali pa druge osebe, ki imajo možnost predrugačiti pravdno gradivo.
Ob ugotovljenih dejstvih v izpodbijanem sklepu, da prva nasprotna udeleženka ne plačuje najemnine za stanovanje, ampak le stroške ogrevanja pozimi v višini 65,00 EUR mesečno in stroške elektrike 72,00 EUR ter vode 36,00 EUR ter da v stanovanju z njo živi tudi njen partner, neutemeljeno izpodbija višino določene preživninske obveznosti za svojo mladoletno hčerko.
Preživnina v višini 50,00 EUR mesečno je po presoji pritožbenega sodišča zgolj simbolična in jo bo prva nasprotna udeleženka zmogla glede na dejanski mesečni dohodek, ki ga prejema.