izvajanje starševske skrbi - stiki med starši in otroki - ureditev stikov med starši in otrokom - ogroženost otroka - tehtanje pravic - korist mladoletnega otroka - sprememba bivališča - začasna ureditev razmerja - začasna ureditev stikov - sprememba ureditve stikov
Starša izvajata starševsko skrb sporazumno v skladu s koristjo otrok, če se ne moreta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD, ali na njuno željo mediatorji. Skladno s tretjim odstavkom 151. člena DZ o vprašanjih dnevnega življenja in o stalnem prebivališču otrok odloča nasprotna udeleženka, kateri sta bila otroka s sodno poravnano zaupana v vzgojo in varstvo, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na njun razvoj.
Nezmožnost staršev za dogovor glede izvajanja stikov povzroči nekonsistentnost, ker stiki niso urejeni, prične se rušiti odnos otrok z nerezidenčnim staršem, s tem pa je ogrožena osebnostna rast otroka.
Začasna odredba, kakršno je izdalo sodišče prve stopnje, je po vsebini odločitev sodišča o izvajanju starševske skrbi. Višje sodišče ugotavlja, da so izpolnjene predpostavke, za izdajo tovrstne začasne odredbe. Vprašanje izvajanja stikov lahko bistveno vpliva na otrokov razvoj. Pritrditi je treba nasprotni udeleženki, da sta otroka s tem, ko ju predlagatelj po končanem stiku, ki se z izdano začasno odredbo niso spremenili, pušča daleč stran od njunega bivališča, ogrožena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi določbe četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 zavrnilo tožnikove navedbe, da bi morala pogodba o zaposlitvi trajati vsaj do izteka poskusnega dela, saj lahko skladno z navedeno zakonsko določbo, delodajalec delavcu, ki ne ustreza njegovim pričakovanjem, pogodbo o zaposlitvi odpove že med trajanjem poskusnega dela.
Ob ugotovljenih dejstvih v izpodbijanem sklepu, da prva nasprotna udeleženka ne plačuje najemnine za stanovanje, ampak le stroške ogrevanja pozimi v višini 65,00 EUR mesečno in stroške elektrike 72,00 EUR ter vode 36,00 EUR ter da v stanovanju z njo živi tudi njen partner, neutemeljeno izpodbija višino določene preživninske obveznosti za svojo mladoletno hčerko.
Preživnina v višini 50,00 EUR mesečno je po presoji pritožbenega sodišča zgolj simbolična in jo bo prva nasprotna udeleženka zmogla glede na dejanski mesečni dohodek, ki ga prejema.
Kaznivo dejanje po 7. točki 394. člena ZPP mora biti za sodbo kavzalno. To pomeni, da je izdaja konkretne sodbe oziroma vodenje postopka sestavni del kaznivega dejanja ali pa je cilj, ki ga zasleduje storilec kaznivega dejanja, da se opravi določeno procesno dejanje v konkretnem pravdnem postopku oziroma izda sodba z določeno vsebino. To kaznivo dejanje lahko v prvi vrsti stori sodnik ali pa druge osebe, ki imajo možnost predrugačiti pravdno gradivo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 126, 126/2.. ZPP člen 2, 7, 8, 212, 236, 286, 286/1.. OZ člen 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - denarno povračilo
Na podlagi ugotovitve, da so bile pogodbe o zaposlitvi sočasno odpovedane več zaposlenim, zoper katere je tožena stranka vložila odškodninske tožbe, je sodišče pravilno zaključilo, da je bila (sicer morda načrtovana) reorganizacija le navidezen razlog za podajo izpodbijane odpovedi.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12a, 12a/6, 12b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
nezmožnost plačila taks - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - podredni predlog za obročno plačilo sodnih taks - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodnih taks
Neutemeljene so pritožbe navedbe, da imajo obveznosti tožene stranke do tožeče stranke in odvetnika prednost do plačila pred obveznostjo plačila sodne takse, saj za kaj takega ni nobene zakonske podlage. Plačilo sodne takse je namreč obveznost taksnega zavezanca kot vse ostale njegove obveznosti do drugih upnikov, zato je tudi sodno takso taksni zavezanec dolžan plačati v višini in rokih kot to izhaja iz plačilnega naloga, s katerim je odmerjena, razen če ne doseže oprostitve, odloga ali obročnega plačila.
pogodba o poslovnem sodelovanju - sporazumno prenehanje - prevara - odškodninska odgovornost - neobstoj vzročne zveze
Tožeča stranka je zatrjevala, da naj bi tožena stranka s prevaro dosegla sporazumno prekinitev Pogodbe. Torej naj bi zaradi prevare predčasno prenehal veljati dogovor, da bo tožena stranka za tožečo stranko opravljala optometristične storitve, tožeča stranka pa ji bo za opravljene storitve plačala dogovorjen znesek. Da bi tožeči stranki nastala kakšna škoda zaradi predčasnega sporazumnega prenehanja Pogodbe, iz trditev tožeče stranke ne izhaja. Škoda, ki jo je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala tožeča stranka, ni v vzročni zvezi s prenehanjem Pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje mandata - direktor
Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe je odvisna tudi od vprašanja, ali je imela toženka ob prenehanju mandata na voljo prosto delovno mesto, ki je ustrezalo tožnikovi dejanski izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Sodišče prve stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo, dejanskega stanja v tej smeri ni raziskalo, ker je zmotno zaključilo, da je delodajalec dolžan izpolniti svojo obveznost tudi, če nima ustreznega delovnega mesta.
prošnja za podaljšanje roka - nepravočasnost predloga - sodni rok
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije. Ugotovilo je, da predlog ni bil podan pravočasno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048522
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. OZ člen 6, 6/1.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - pogodbeni pogoji - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dokazno breme
Ker je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, so bili pogodbeni pogoji jasni in razumljivi. Presoja poštenosti glavnega predmeta pogodbe je zato izključena (drugi odstavek 4. člena Direktive 93/13). Zato ni mogoče slediti tožnikoma, da je dogovor o valutni klavzuli kot glavni predmet pogodbe nepošten in da je kreditna pogodba zato nična.
ZFPPIPP člen 384, 384/1, 384/2, 399, 399/1, 402, 402/1, 402/1-2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zamolčanje podatkov - kršitev sodelovalne dolžnosti - teža kršitve
Glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera in sicer predvsem dejstvo, da je dolžnik upraviteljici takoj po začetku stečajnega postopka razkril podatke o sporni terjatvi in dejstvo, da so tudi po oceni upraviteljice utemeljene dolžnikove navedbe, da je navedena terjatev v večjem delu neizterljiva, je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno sklepanje sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora zoper odpust obveznosti zmotno. Stopnja vrednostnega očitka dolžnikove kršitve ni tako intenzivna, da bi dolžnikovo ravnanje v obravnavanem primeru samo zato, ker je podatke o navedeni terjatvi upraviteljici sporočil po začetku stečajnega postopka, utemeljevalo dolžnikovo nepoštenost in nevestnost do take mere, da bi bil ugovor za odpust obveznosti zaradi navedene opustitve utemeljen oziroma da ne bi bil izpolnjen namen odpusta obveznosti.
vnaprejšnja dokazna ocena - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja - gradbena pogodba - nujna nepredvidena dela
Pritožba povzema določene dele izpovedbe nadzornice ter glede njih podaja svoj zaključek. S tem pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in ni moč govoriti o kršitvi pravice do dokazovanja ali vnaprejšnji dokazni oceni.
ZGD-1 člen 57, 390, 395, 395/3, 399, 399/1, 401, 401/1, 401/1-1, 401/1-2, 522. ZRev-2 člen 3, 3-33, 39, 39/1, 44.
ničnost skupščinskih sklepov - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost letnega poročila - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - povečanje osnovnega kapitala - sklepanje škodljivih poslov - revidiranje - imenovanje revizorja - letno poročilo družbe - knjigovodske listine - računovodski standardi - sklep o uporabi bilančnega dobička - ekonomska nujnost zadržanja dobička - pogodbena zaveza - financiranje družbe - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - smiselna uporaba
Tožnik ne more uspeti z uveljavljanjem ničnosti letnega poročila s sklicevanjem na neustrezno izvedeno povečanje osnovnega kapitala, ki je bilo s sklepom sprejeto na skupščini, pregledano s strani revizorja in vpisano v sodni register. Takšna tožba je nesklepčna.
Nepravilno izvedeno povečanje osnovnega kapitala bi lahko tožnik uveljavljal z izpodbijanjem takega sklepa, ne more pa na takšni podlagi uveljavljati ničnosti letnega poročila.
Ničnost letnega poročila ni podana, če je bil izkazan nižji dobiček, kot v resnici. Navedeno namreč ne nasprotuje določbam zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu, v smislu prvega dostavka 401. člena ZGD-1. Dejanski stan te določbe bi bil podan v nasprotnem primeru, to je če bi bil neresnično prikazan višji dobiček, saj bi s tem prišlo do ogrožanja upnikov.
Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nujnost za zadržanje dobička ne zamejuje zgolj do časovne točke, ki ga še zajema izkaz poslovnega izida, v katerem je prikazan tudi bilančni dobiček.
Sklep, da se družbenikom ne deli minimalna 4% dividenda, ni izpodbojen glede na okoliščino, da je bila družba še v preteklem letu tik pred uvedbo stečajnega postopka in je v okviru sprememb kreditnih pogodb dala zavezo, da ne bo delila dividend.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Ker ni šlo za kolektivni odpust, toženka v sami odpovedi ni bila dolžna opisati izbiro presežne delavke. Te okoliščine so postale predmet raziskovanja le zaradi ugovora tožnice, da je bila diskriminirana zaradi zdravstvenega stanja, česar pa sodišče ni ugotovilo.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Na splošno ugotovitev, da je tožnik opravljal določeno delo oziroma nalogo, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj je delo opravljal in kdo mu je nalogo odredil oziroma ukazal, ne zadošča za presojo, da je njegov zahtevek za izplačilo odškodnine za neizrabljene dni tedenskega počitka utemeljen. Poleg tega delo oziroma naloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, niso takšne, ki bi posegale v pravico do tedenskega počitka vojaka na mednarodni misiji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00049685
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 56, 267, 268. SPZ člen 40, 60.
odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - izročitev premičnine - rubež premičnin - izpolnitev obveznosti iz dvostranske pogodbe - razpolagalna sposobnost - omejitev razpolaganja
Prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje v postopku, v katerem odloča o utemeljenosti zahtevka na vrnitev premičnin (po tem, ko je stečajni upravitelj uresničil odstopno pravico iz 267. člena ZFPPIPP in je Prodajna pogodba v skladu s prvim odstavkom 268. člena ZFPPIPP z dnem pravnomočnosti sklepa, s katerim je dalo sodišče soglasje k uresničitvi odstopne pravice, razvezana), dolžno opraviti vsebinsko presojo, ali sporna pogodba v skladu z dikcijo drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP1 predstavlja vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. V obravnavani zadevi je namreč Okrožno sodišče v Mariboru v skladu s četrtim odstavkom 267. člena FPPIPP2 s sklepom St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 dalo (le) soglasje upravitelju k uresničitvi odstopne pravice in ni odločalo o pritožnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pa pomeni, da ima ta sklep pravni učinek samo za stranke postopka insolventnosti (primerjaj 56. člen ZFPPIPP), saj so le slednje imele možnost sodelovati v postopku in se le nanje raztezajo učinki pravnomočnosti. Nenazadnje to potrjuje tudi priložena odločba VSL Cst 128/2019 z dne 27. 3. 2019 (priloga A5), iz katere izhaja, da zato, ker toženka ni stranka stečajnega postopka nad tožnico, njena pritožba zoper sklep St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 ni dovoljena (primerjaj prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Ker se torej na toženko ne morejo raztezati učinki pravnomočnosti citiranega sklepa stečajnega sodišča, se nanjo (brez vsebinske presoje pravdnega sodišča) tudi ne morejo raztezati pravne posledice iz 268. člena ZFPPIPP. Pritožnica pozablja, da za pridobitev lastninske pravice na premičnini zgolj izročitev stvari v posest ne zadošča. Pravilo iz 40. člena SPZ velja tako za nepremičnine, kot tudi premičnine. V skladu s to zakonsko določbo se za prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, zahteva pa se tudi razpolagalna sposobnost prenosnika. Ker je bila razpolagalna sposobnost tožnice v trenutku sklenitve Prodajne pogodbe in izročitve premičnin v posest zaradi rubeža določenih premičnin omejena, slednja svoje obveznosti, da kot prodajalka na kupca veljavno prenese lastninsko pravico na vseh premičninah, ni mogla v celoti izpolniti.
umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - soglasje k umiku tožbe - odločitev o pravdnih stroških - naložitev plačila pravdnih stroškov - tožena stranka
Bistveno za odločitev sodišča prve stopnje je bilo dejstvo, da toženka, ko je podala soglasje k umiku tožbe, ni prerekala zatrjevanega dejstva s strani tožnika, da je zahtevek izpolnila.
ZPP člen 180, 180/1, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/3, 362.
pobotni ugovor - procesno pobotanje - zahtevek po tožbi in pobotnem ugovoru
Je pa sodišče druge stopnje, kar posredno izhaja že iz gornjih razlogov, ob delni ugoditvi pritožbi poseglo v odločbo (točka III izreka), tako da je pravilno ugotovilo, da terjatev toženke ne obstoji (zgolj) v višini, ki dosega znesek tožeči stranki prisojenih zakonskih zamudnih obresti od posameznih v točki I izreka naštetih glavnic, v presežku pa je pritožbo zavrnilo. V tem kontekstu velja pripomniti, da se lahko obstoj terjatve z naslova pobota, ki jo tožena stranka uveljavlja kot obrambno sredstvo zoper tožbeni zahtevek in ki presega višino tožbenega zahtevka, ugotovi le v višini, ki dosega tožbeni zahtevek, o znesku terjatve, ki presega tožbeni zahtevek, pa sodišče sploh ne odloči, ne ugotovi njenega (ne)obstoja, pobotnega ugovora tudi ne zavrže oziroma zavrne.
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. ZPP člen 165, 165/1.
odpovedni rok - spor o prenehanju delovnega razmerja - stroški postopka
Spor o odpovednem roku (o njegovi dolžini in s tem o obstoju delovnega razmerja v času odpovednega roka) je spor o prenehanju delovnega razmerja.
Peti odstavek 41. člena ZDSS-1 določa, da v sporu o prenehanju delovnega razmerja delodajalec sam krije svoje stroške ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedene določbe ZDSS-1 pravilno odločilo, da toženka sama krije svoje stroške. Presoji, da tožnica svojih procesnih pravic ni zlorabljala, toženka v pritožbi niti ne oporeka.