vnaprejšnja dokazna ocena - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja - gradbena pogodba - nujna nepredvidena dela
Pritožba povzema določene dele izpovedbe nadzornice ter glede njih podaja svoj zaključek. S tem pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in ni moč govoriti o kršitvi pravice do dokazovanja ali vnaprejšnji dokazni oceni.
prošnja za podaljšanje roka - nepravočasnost predloga - sodni rok
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije. Ugotovilo je, da predlog ni bil podan pravočasno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje mandata - direktor
Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe je odvisna tudi od vprašanja, ali je imela toženka ob prenehanju mandata na voljo prosto delovno mesto, ki je ustrezalo tožnikovi dejanski izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Sodišče prve stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo, dejanskega stanja v tej smeri ni raziskalo, ker je zmotno zaključilo, da je delodajalec dolžan izpolniti svojo obveznost tudi, če nima ustreznega delovnega mesta.
Kaznivo dejanje po 7. točki 394. člena ZPP mora biti za sodbo kavzalno. To pomeni, da je izdaja konkretne sodbe oziroma vodenje postopka sestavni del kaznivega dejanja ali pa je cilj, ki ga zasleduje storilec kaznivega dejanja, da se opravi določeno procesno dejanje v konkretnem pravdnem postopku oziroma izda sodba z določeno vsebino. To kaznivo dejanje lahko v prvi vrsti stori sodnik ali pa druge osebe, ki imajo možnost predrugačiti pravdno gradivo.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Presplošne navedbe onemogočajo ugotovitev na katere dneve in s čim je bil tožnici kršen počitek. Tudi ni pravilno ob izostanku določnih trditev, zgolj na podlagi izpovedi prič in tožnice, sprejeti zaključka o kršenem tedenskem počitku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048522
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. OZ člen 6, 6/1.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - pogodbeni pogoji - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dokazno breme
Ker je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, so bili pogodbeni pogoji jasni in razumljivi. Presoja poštenosti glavnega predmeta pogodbe je zato izključena (drugi odstavek 4. člena Direktive 93/13). Zato ni mogoče slediti tožnikoma, da je dogovor o valutni klavzuli kot glavni predmet pogodbe nepošten in da je kreditna pogodba zato nična.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00048836
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo odškodnine - ekskulpacija odgovornosti
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo tožnikovo ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škodnega dogodka, da je armirane mreže raztovarjal v nasprotju z navodili, vpete le na dveh koncih, nepričakovano, neizogibno in neodstranljivo (enako velja za ravnanje tožnika, ki je stal v nevarnem območju, kjer so locirane ročne komande). Presoja, da je toženka razbremenjena odgovornosti (v celoti), je zato pravno zmotna.
pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - prijava ločitvene pravice - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - prenehanje terjatve
Ker se skladno s četrtim odstavkom 280. člena ZFPPIPP prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku, pritožnik s trditvami o prenehanju ločitvene pravice v posledici prenehanja terjatve, na kateri ločitvena pravica obstoji, v predmetnem pritožbenem postopku ne more uspeti.
Tožena stranka je dokazala, da je bil tožnik tisti, ki je v času od 3. 1. 2020 do 4. 2. 2020 protipravno odtujil 21 manjkajočih stolov B. črne barve v lasti tožene stranke v skupni vrednosti 19.189,38 EUR in jih prodajal po ceni 400,00 EUR za stol, kar predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048447
ZOR člen 28, 28/1, 85, 85/3, 89, 89/1, 279, 279/1, 279/2, 387, 1089. OZ člen 18, 18/1, 376. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) uzanca 116, 119.
pooblastilo za zastopanje - konkludentno ravnanje - gradbena pogodba - končni obračun - izvensodna poravnava - arbitražni dogovor - pripoznava dolga - prenehanje teka zamudnih obresti
Tožena stranka je sama navajala, da je bil A. njen pooblaščenec, ker dela tožničinih trditev, da "se je (A. A.) pred uvedbo izvajalca v posel tako tudi pismeno identificiral in da je bila tudi ženina izjava, da bo vse aktivnosti v vezi celotne pogodbe št. 6/98 vodil njen mož", v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala. Zato v tem pritožbenem postopku tudi ne more uspeti s sklicevanjem na tretji odstavek 85. člena ZOR v smislu, da je šlo za poslovanje med dvema gospodarskima družbama in da mora zato vsak pogodbenik vedeti, da mora za pravno veljavnost sklenjenih pravnih poslov in pogodb to odobriti in skleniti zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.
Stranke gradbene pogodbe s končnim obračunom uredijo medsebojna razmerja in določijo način izvršitve njihovih medsebojnih pravic in obveznosti.
Zaradi obstoja veljavnega Zapisnika pravni temelj vtoževane terjatve ni več v gradbeni pogodbi št. 6/98, temveč v omenjenih zapisnikih.
Določba o prepovedi obrestnih obresti ima naravo kogentnega predpisa, katerega uporabe pa stranki s pogodbo ne moreta izključiti.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - odgovori na pripombe - pripombe na cenitveno poročilo
Pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilka glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovorila, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - individualizacija denarne odškodnine - enotna sodna praksa - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnik je utrpel poškodbe glave (krvavitev v možganih in pretres ter zlom nosni kosti in rana na čelu) ter poškodbe rok in sicer zlom desne podlahtnice, zlom 4. in 5. dlančnice leve roke in večkomadni zlom končnega členka palca leve roke in še zlom 9. in 10. rebra na desni strani in udarnino obeh pljučnih kril (tč. 8. obrazložitve). Poškodba glave je bila ocenjena kot „kompleksna“ in povzetek le bistvenih okoliščin, ki sodijo v odločilna dejstva za odmero denarne odškodnine za telesne bolečine (zdravljenje je trajalo 33 mesecev, od tega 36 dni hospitaliziran, 9 dni hude telesne bolečine, 3 tedne srednje hude, 4 mesece lahke, občasne in srednje lahke do konca zdravljenja, trajne bolečine zaradi glavobolov pri fizičnih obremenitvah ali obremenitvah vida, sluha ali pri mentorskem delu – podrobno v tč. 11 obrazložitve) utemeljujejo denarno odmero v znesku 45.000,00 €. Posledice škodnega dogodka so pri tožniku trajne in sicer tako glede poškodbe glave (pokontuzijski sindrom, zato ima težave s spominom, koncentracijo, pozornostjo, je razdražljiv, občasno agresiven ima obdobja depresije in pogoste glavobole) kot glede rok, saj ima trajne organske in funkcionalne posledice v predelu desnega zapestja, katerega gibljivost je v primerjavi z levim omejena na 40%, ter poškodovane palec leve roke in 4. ter 5. dlančnico leve roke, zaradi česar ne zmore več opravljati dela, s katerim se je preživljal (reševalec), opustiti je moral vrsto športnih aktivnosti, zaradi tega pa občasno trpi blage do zmerne duševne bolečine (podrobneje v tč. 18. obrazložitve). Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 94.500,00 € (tč. 20. obrazložitve). V septembru 2020 je bila neto plača na zaposlenega v gospodarstvu 1.169,52 €, kar torej pomeni, da je tožniku bilo prisojenih 80 povprečnih plač.
sporni predmet - določitev vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - vmesni ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - stvarna pristojnost - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
Sodišče prve stopnje je obširno, skrbno in pravilno obrazložilo, da četudi tožnica z dajatvenim zahtevkom zahteva le plačilo 100 EUR, pa z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva ugotovitev, da obstaja njena pravica do odškodnine zaradi izbrisa vseh njenih obveznic, kar tožnica sama ocenjuje na 45.400 EUR (454 obveznic, vsaka v nominalni vrednosti 100 EUR). Tem razlogom pritožbeno sodišče nima kaj dodati in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Sodišče prve stopnje je zelo podrobno analiziralo tudi sodno prakso in pojasnilo, zakaj je treba določiti vrednost spornega predmeta tudi za vmesne ugotovitvene zahtevke; pritožba nobenega teh razlogov sodišča prve stopnje ne napada s konkretiziranimi argumenti, temveč le pavšalno in vsebinsko prazno navrže, »da ni res,« da je vrednost spornega predmeta dvakrat 45.400 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00047273
ZPP člen 7, 7/2, 109, 458, 458/1. OZ člen 619, 650. ZVPot člen 37b, 37b/3.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - stvarna napaka - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - asfaltiranje poti - neizvedba predlaganega dokaza - žalitev sodišča v vlogi - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - denarno kaznovanje strank
Za gradbeno pogodbo, ki je sicer posebna vrsta podjemne pogodbe, gre, če je predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja bodisi izgradnja objekta, ki ima značilnosti določene v 650. členu OZ, torej za izgradnjo katerega so potrebna večja in zahtevnejša dela, bodisi druga gradbena dela na zemljišču oz. obstoječem objektu (odstranitev, rekonstrukcija objekta). Asfaltiranje dvorišča tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja nobeno izmed naštetih vrst gradbenih del.
Zaradi obstoja zatrjevanih madežev, ki so bili po ugotovitvah sodišča prve stopnje prisotni več kot leto dni, asfalt sicer ni izgubil na funkcionalnosti, vendar pa gre za napako, zaradi katere asfalt nima tistih odlik, ki so molče dogovorjene, ne glede na to, da madežev sedaj ni več. Zatorej dolgotrajno prisotni madeži predstavljajo stvarno napako.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da je bilo žaljenje storjeno s pisno vlogo. Ne glede na to, kako hitro in v kakšni jezi oziroma efektu je vloga napisana, ima njen vlagatelj, za razliko od ustnih izjav, vselej čas za razmislek, ali je vloga primerna za oddajo.
pravna oseba - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom in da ima odprta dva transakcijska računa, ki nista blokirana. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse, ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. Na predlagatelju je, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje – še posebej, ker gre v danem primeru za plačilo zelo nizkega zneska sodne takse – ogroženo.
Sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo njegove potrebe, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
Prvi odstavek 94. člena ZKP med drugim določa, da obdolženec plača stroške postopka, ki jih je povzročil po svoji krivdi, šesti odstavek 95. člena istega zakona pa, da določbe ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov ne veljajo v primerih iz 94. člena tega zakona, torej kadar je obdolženec oziroma obsojenec stroške povzročil po svoji krivdi.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - odgovor upnika na ugovor tretjega
ZIZ v drugem odstavku 65. člena določa, da v kolikor upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne. Sodišče v izvršbi v tej fazi odločanja o ugovoru tretjega namreč ne opravi vsebinske presoje upnikovega nasprotovanja, temveč na podlagi upnikove izjave, da ugovoru tretjega nasprotuje, ugovor le zavrne.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 44, 44/1, 44/1-2.
sodni register - zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - sklep o zavarovanju - začasna odredba - vpis spremembe družbenika v sodnem registru
Začasna odredba se v skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSReg le zaznamuje pri poslovnem deležu družbenika, na katerega se ta nanaša. Ne more pa biti podlaga za vpis spremembe imetništva poslovnega deleža, saj za to ni podlage v materialnem pravu.