ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/2. ZTLR člen 21, 24, 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obstoj izvenzakonske skupnosti - elementi izvenzakonske skupnosti - vlaganja v posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje - stvarnopravne posledice vlaganj - načelo superficies solo cedit - vlaganja v nepremičnino - večvrednost nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - dogovor o nastanku solastnine - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - gradnja na tujem - nova stvar - pomoč sorodnikov - darilo, dano zakoncu
V sodni praksi je bila uveljavljena rešitev, da je nepremično posebno premoženje enega od zakoncev na podlagi določb ZTLR izgubilo svojo naravo, kadar so vlaganja in skupno delo zakoncev identiteto (stanje in vrednost) nepremičnine spremenila v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar - graditelj je torej stvarnopravna upravičenja pridobil s pomembnimi vlaganji. SPZ je, drugače kot ZTLR, dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit: prirast (vlaganje zakonca v posebno premoženje drugega zakonca) pripade tistemu zakoncu, ki je lastnik nepremičnine, zaradi česar stvarnopravne pravice s pomembnimi vlaganji ni mogoče pridobiti. Skupno premoženje v tem primeru predstavlja terjatev do posebnega premoženja v višini vlaganj iz skupnih sredstev v času trajanja zakonske zveze. Lahko pa stvarnopravne učinke med zakoncema ustvarja sklenjen dogovor, na podlagi katerega je na nepremičnini nastala solastnina.
Če je med strankama obstajal dogovor v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ, je tožnica na spornih nepremičninah stvarnopravno upravičenje pridobila na tej podlagi. Če do sklenitve dogovora z vsebino v smislu določbe 48. člena SPZ ni prišlo in je toženec (le) soglašal s tožničinim vlaganjem, pa je potrebno odločiti o utemeljenosti zahtevka za vrnitev vlaganj po 59. členu ZZZDR. V tem primeru je treba oceniti večvrednost sporne nepremičnine zaradi del in plačil v času zunajzakonske skupnosti, nato pa ugotoviti deleže pravdnih strank na tej povečani vrednosti.
Po stališču sodne prakse se bistveno višji dohodki enega od zakoncev ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino odražajo v večjem solastniškem deležu.
Kaznivo dejanje po 7. točki 394. člena ZPP mora biti za sodbo kavzalno. To pomeni, da je izdaja konkretne sodbe oziroma vodenje postopka sestavni del kaznivega dejanja ali pa je cilj, ki ga zasleduje storilec kaznivega dejanja, da se opravi določeno procesno dejanje v konkretnem pravdnem postopku oziroma izda sodba z določeno vsebino. To kaznivo dejanje lahko v prvi vrsti stori sodnik ali pa druge osebe, ki imajo možnost predrugačiti pravdno gradivo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 126, 126/2.. ZPP člen 2, 7, 8, 212, 236, 286, 286/1.. OZ člen 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - denarno povračilo
Na podlagi ugotovitve, da so bile pogodbe o zaposlitvi sočasno odpovedane več zaposlenim, zoper katere je tožena stranka vložila odškodninske tožbe, je sodišče pravilno zaključilo, da je bila (sicer morda načrtovana) reorganizacija le navidezen razlog za podajo izpodbijane odpovedi.
Ob ugotovljenih dejstvih v izpodbijanem sklepu, da prva nasprotna udeleženka ne plačuje najemnine za stanovanje, ampak le stroške ogrevanja pozimi v višini 65,00 EUR mesečno in stroške elektrike 72,00 EUR ter vode 36,00 EUR ter da v stanovanju z njo živi tudi njen partner, neutemeljeno izpodbija višino določene preživninske obveznosti za svojo mladoletno hčerko.
Preživnina v višini 50,00 EUR mesečno je po presoji pritožbenega sodišča zgolj simbolična in jo bo prva nasprotna udeleženka zmogla glede na dejanski mesečni dohodek, ki ga prejema.
pogodba o poslovnem sodelovanju - sporazumno prenehanje - prevara - odškodninska odgovornost - neobstoj vzročne zveze
Tožeča stranka je zatrjevala, da naj bi tožena stranka s prevaro dosegla sporazumno prekinitev Pogodbe. Torej naj bi zaradi prevare predčasno prenehal veljati dogovor, da bo tožena stranka za tožečo stranko opravljala optometristične storitve, tožeča stranka pa ji bo za opravljene storitve plačala dogovorjen znesek. Da bi tožeči stranki nastala kakšna škoda zaradi predčasnega sporazumnega prenehanja Pogodbe, iz trditev tožeče stranke ne izhaja. Škoda, ki jo je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala tožeča stranka, ni v vzročni zvezi s prenehanjem Pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Ker ni šlo za kolektivni odpust, toženka v sami odpovedi ni bila dolžna opisati izbiro presežne delavke. Te okoliščine so postale predmet raziskovanja le zaradi ugovora tožnice, da je bila diskriminirana zaradi zdravstvenega stanja, česar pa sodišče ni ugotovilo.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Na splošno ugotovitev, da je tožnik opravljal določeno delo oziroma nalogo, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj je delo opravljal in kdo mu je nalogo odredil oziroma ukazal, ne zadošča za presojo, da je njegov zahtevek za izplačilo odškodnine za neizrabljene dni tedenskega počitka utemeljen. Poleg tega delo oziroma naloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, niso takšne, ki bi posegale v pravico do tedenskega počitka vojaka na mednarodni misiji.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12a, 12a/6, 12b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
nezmožnost plačila taks - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - podredni predlog za obročno plačilo sodnih taks - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodnih taks
Neutemeljene so pritožbe navedbe, da imajo obveznosti tožene stranke do tožeče stranke in odvetnika prednost do plačila pred obveznostjo plačila sodne takse, saj za kaj takega ni nobene zakonske podlage. Plačilo sodne takse je namreč obveznost taksnega zavezanca kot vse ostale njegove obveznosti do drugih upnikov, zato je tudi sodno takso taksni zavezanec dolžan plačati v višini in rokih kot to izhaja iz plačilnega naloga, s katerim je odmerjena, razen če ne doseže oprostitve, odloga ali obročnega plačila.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse.Pri presoji pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode posameznemu oškodovancu, saj je takšna nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
zavrženje pritožbe kot prepozne - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik pritožbo vložil 18. 2. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
DZ člen 199.. ZZZDR člen 133.. OZ člen 311, 316, 316-5.
preživnina - verzija - režijski stroški - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - stroški najemnine - pobotni ugovor - vzajemne terjatve - terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja
V spornem obdobju je mld. A. (zaradi zdravstvenih težav matere - toženke in na podlagi dogovora staršev) dejansko prebival pri očetu - tožniku. Tožnik je v tem času kril izdatke, ki bi jih morala nositi toženka. S tem je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnika) in okoriščenja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženke), kar ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu iz 199. člena DZ oziroma 133. člena ZZZDR.
ZSDP-1 člen 6, 42, 79, 79/1, 79/2, 79/3, 118.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 4, 4/1, 4/2.
dodatek za nego otroka - slabovidna oseba - (ne)izpolnjevanje pogojev
Glede na sodno izvedensko mnenje, potrjeno s pisno izjavo lečeče specialistke je sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, da tožničinega sina ni mogoče uvrstiti med slabovidne otroke po 4. členu Pravilnika. Ni ga mogoče šteti za slabovidnega, saj je njegov vid korigiran 100 %.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - nezakonita odpoved - vračilo denarnega nadomestila prejetega za čas brezposelnosti
Ko gre za primere odprave odločbe o priznanju nadomestila med brezposelnostjo na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZUTD je v 1. alineji drugega odstavka 140. člena ZUTD jasno določeno, da ima zavod pravico zahtevati od delodajalca neto zneske denarnega nadomestila izplačanega zavarovancu do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče in torej ne od zavarovanca.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspe le v primeru, če je njegova terjatev nesporna ali ugotovljena s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo.
pravna oseba - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom in da ima odprta dva transakcijska računa, ki nista blokirana. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse, ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. Na predlagatelju je, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
ZGD-1 člen 255, 255/3, 268, 268/2, 268/2-1. ZSReg člen 8, 29, 34, 34/1, 34/1-3, 36, 36/1. ZNP-1 člen 32.
pravni interes za pritožbo - pritožba udeleženca, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji - odločanje o predlogu za vpis v sodni register - odpoklic direktorja - imenovanje novega zastopnika - materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika - predpisana vrsta postopka - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe - sklep o odpoklicu - razlogi za odpoklic - oblikovalna odločba - publicitetni učinek vpisa v sodni register - deklaratorna narava vpisa v sodni register - ničnost sklepa nadzornega sveta - pravni učinki ničnosti - učinek za naprej
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja in imenovanju novega ima oblikovalni učinek, saj z njim nadzorni svet prekinja oziroma vzpostavlja korporacijskopravno razmerje med družbo in njenim zakonitim zastopnikom. Vpis/izbris tega razmerja v sodni register pa ima le publicitetni učinek (8. člen ZSReg), s katerim se posvedoči prenehanje oziroma nastanek pravnega razmerja, pomembnega za pravni promet, zato gre le za deklaratoren vpis.
Oblikovalni sklep nadzornega sveta je lahko podvržen civilnopravnim sankcijam v primeru njegove morebitne neveljavnosti. V primeru ničnosti sklepa o odpoklicu zakonitega zastopnika pa je njene učinke (ex tunc) iz razlogov pravne varnosti treba omejiti. Tako novoimenovanemu zakonitemu zastopniku družbe kot družbi sami in tretjim je namreč treba zagotoviti, da se zanesejo na veljavnost imenovanja zakonitega zastopnika, dokler neveljavnost sklepa o odpoklicu ni pravnomočno ugotovljena. Učinki ničnosti sklepa nadzornega sveta iz navedenih razlogov izjemoma veljajo za naprej (ex nunc) od pravnomočnosti ugotovitve njegove ničnosti dalje.
ZPP člen 154, 154/2. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/4, 300.
stečajni postopek - prijava terjatev v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - navajanje dejstev in dokazov - nepopolna prijava - manjkajoča trditvena podlaga - predložitev dokaza - obveznost predložitve listinskih dokazov - prerekanje prijavljene terjatve - ravnanje z nepopolno vlogo - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi
Četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP za primer, ko prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, določa, da se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana. Gre za sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal. Ta določba pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato treba razlagati ozko. Uporabi se le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi prav zaradi nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja zahtevek za njeno ugotovitev. Načelo uspeha, ki sicer velja v pravdi, je torej prebito izključno takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov.
ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 133, 133/1, 133/2, 140, 140/2.. ZPP člen 224.
začetek izplačevanja pokojnine - invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - poslovodna oseba - direktor
Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi se mu morala invalidska pokojnina izplačevati od 7. 2. 2014, to je od dneva, ko je bil s sodbo z dne 21. 9. 2016 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in mu je bila od tega dne dalje priznana pravica do invalidske pokojnine. Iz potrdila o odjavi iz obveznega zavarovanja z dne 18. 1. 2017 izhaja, da je tožniku zavarovanje prenehalo 23. 6. 2016 na podlagi dokončne odločbe toženca z dne 25. 11. 2016 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 15. 7. 2016. Od dneva, ko je tožniku prenehalo zavarovanje iz naslova družbeništva zasebne družbe B. d. o. o. - v likvidaciji, v kateri je bil hkrati tožnik poslovodna oseba, je tožnik upravičen tudi do izplačevanja invalidske pokojnine (prvi odstavek 111. člena ZPIZ-2).
neznatna škoda - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - opravljanje dejavnosti - zaloge
Začasna odredba s prepovedjo razpolaganja z vsemi zalogami ne prestavlja neznatne škode, saj tožena stranka ne bi mogla izpolnjevati obveznosti upnikom, med katerimi sta tudi tožeči stranki.