redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje mandata - direktor
Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe je odvisna tudi od vprašanja, ali je imela toženka ob prenehanju mandata na voljo prosto delovno mesto, ki je ustrezalo tožnikovi dejanski izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Sodišče prve stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo, dejanskega stanja v tej smeri ni raziskalo, ker je zmotno zaključilo, da je delodajalec dolžan izpolniti svojo obveznost tudi, če nima ustreznega delovnega mesta.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00048836
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo odškodnine - ekskulpacija odgovornosti
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo tožnikovo ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škodnega dogodka, da je armirane mreže raztovarjal v nasprotju z navodili, vpete le na dveh koncih, nepričakovano, neizogibno in neodstranljivo (enako velja za ravnanje tožnika, ki je stal v nevarnem območju, kjer so locirane ročne komande). Presoja, da je toženka razbremenjena odgovornosti (v celoti), je zato pravno zmotna.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 126, 126/2.. ZPP člen 2, 7, 8, 212, 236, 286, 286/1.. OZ člen 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - denarno povračilo
Na podlagi ugotovitve, da so bile pogodbe o zaposlitvi sočasno odpovedane več zaposlenim, zoper katere je tožena stranka vložila odškodninske tožbe, je sodišče pravilno zaključilo, da je bila (sicer morda načrtovana) reorganizacija le navidezen razlog za podajo izpodbijane odpovedi.
pogodba o poslovnem sodelovanju - sporazumno prenehanje - prevara - odškodninska odgovornost - neobstoj vzročne zveze
Tožeča stranka je zatrjevala, da naj bi tožena stranka s prevaro dosegla sporazumno prekinitev Pogodbe. Torej naj bi zaradi prevare predčasno prenehal veljati dogovor, da bo tožena stranka za tožečo stranko opravljala optometristične storitve, tožeča stranka pa ji bo za opravljene storitve plačala dogovorjen znesek. Da bi tožeči stranki nastala kakšna škoda zaradi predčasnega sporazumnega prenehanja Pogodbe, iz trditev tožeče stranke ne izhaja. Škoda, ki jo je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala tožeča stranka, ni v vzročni zvezi s prenehanjem Pogodbe.
ZFPPIPP člen 384, 384/1, 384/2, 399, 399/1, 402, 402/1, 402/1-2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zamolčanje podatkov - kršitev sodelovalne dolžnosti - teža kršitve
Glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera in sicer predvsem dejstvo, da je dolžnik upraviteljici takoj po začetku stečajnega postopka razkril podatke o sporni terjatvi in dejstvo, da so tudi po oceni upraviteljice utemeljene dolžnikove navedbe, da je navedena terjatev v večjem delu neizterljiva, je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno sklepanje sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora zoper odpust obveznosti zmotno. Stopnja vrednostnega očitka dolžnikove kršitve ni tako intenzivna, da bi dolžnikovo ravnanje v obravnavanem primeru samo zato, ker je podatke o navedeni terjatvi upraviteljici sporočil po začetku stečajnega postopka, utemeljevalo dolžnikovo nepoštenost in nevestnost do take mere, da bi bil ugovor za odpust obveznosti zaradi navedene opustitve utemeljen oziroma da ne bi bil izpolnjen namen odpusta obveznosti.
vnaprejšnja dokazna ocena - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja - gradbena pogodba - nujna nepredvidena dela
Pritožba povzema določene dele izpovedbe nadzornice ter glede njih podaja svoj zaključek. S tem pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in ni moč govoriti o kršitvi pravice do dokazovanja ali vnaprejšnji dokazni oceni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Ker ni šlo za kolektivni odpust, toženka v sami odpovedi ni bila dolžna opisati izbiro presežne delavke. Te okoliščine so postale predmet raziskovanja le zaradi ugovora tožnice, da je bila diskriminirana zaradi zdravstvenega stanja, česar pa sodišče ni ugotovilo.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Na splošno ugotovitev, da je tožnik opravljal določeno delo oziroma nalogo, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj je delo opravljal in kdo mu je nalogo odredil oziroma ukazal, ne zadošča za presojo, da je njegov zahtevek za izplačilo odškodnine za neizrabljene dni tedenskega počitka utemeljen. Poleg tega delo oziroma naloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, niso takšne, ki bi posegale v pravico do tedenskega počitka vojaka na mednarodni misiji.
ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/2. ZTLR člen 21, 24, 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obstoj izvenzakonske skupnosti - elementi izvenzakonske skupnosti - vlaganja v posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje - stvarnopravne posledice vlaganj - načelo superficies solo cedit - vlaganja v nepremičnino - večvrednost nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - dogovor o nastanku solastnine - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - gradnja na tujem - nova stvar - pomoč sorodnikov - darilo, dano zakoncu
V sodni praksi je bila uveljavljena rešitev, da je nepremično posebno premoženje enega od zakoncev na podlagi določb ZTLR izgubilo svojo naravo, kadar so vlaganja in skupno delo zakoncev identiteto (stanje in vrednost) nepremičnine spremenila v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar - graditelj je torej stvarnopravna upravičenja pridobil s pomembnimi vlaganji. SPZ je, drugače kot ZTLR, dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit: prirast (vlaganje zakonca v posebno premoženje drugega zakonca) pripade tistemu zakoncu, ki je lastnik nepremičnine, zaradi česar stvarnopravne pravice s pomembnimi vlaganji ni mogoče pridobiti. Skupno premoženje v tem primeru predstavlja terjatev do posebnega premoženja v višini vlaganj iz skupnih sredstev v času trajanja zakonske zveze. Lahko pa stvarnopravne učinke med zakoncema ustvarja sklenjen dogovor, na podlagi katerega je na nepremičnini nastala solastnina.
Če je med strankama obstajal dogovor v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ, je tožnica na spornih nepremičninah stvarnopravno upravičenje pridobila na tej podlagi. Če do sklenitve dogovora z vsebino v smislu določbe 48. člena SPZ ni prišlo in je toženec (le) soglašal s tožničinim vlaganjem, pa je potrebno odločiti o utemeljenosti zahtevka za vrnitev vlaganj po 59. členu ZZZDR. V tem primeru je treba oceniti večvrednost sporne nepremičnine zaradi del in plačil v času zunajzakonske skupnosti, nato pa ugotoviti deleže pravdnih strank na tej povečani vrednosti.
Po stališču sodne prakse se bistveno višji dohodki enega od zakoncev ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino odražajo v večjem solastniškem deležu.
ZD člen 40, 133, 133/1, 138, 138/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
izpodbijanje sklepa o dedovanju - priznanje pravne veljavnosti oporoke - nujni dedič - nujni delež - podpis zapisnika zapuščinske obravnave - odpoved dediščini - uveljavljanje pravice do nujnega dednega deleža v pritožbenem postopku - javna listina
Iz zapisnika povsem jasno izhaja, da pritožnik na obravnavi nujnega dednega deleža ni uveljavljal. Z izjavo, da priznava oporoko in ne uveljavlja ničesar, se je dejansko odpovedal dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Izjave o odpovedi dediščini (ali o sprejemu dediščine) ni mogoče preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je pri tožnici kasneje prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja (sodni izvedenec ugotavlja, da se je zdravstveno stanje poslabšalo z 10. 9. 2020), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o pravici, kot jo uveljavlja tožnica. O vseh novotah, ki nastanejo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, v konkretnem primeru po 20. 1. 2020, mora najprej odločiti tožena stranka, torej ZPIZ, kajti v nasprotnem primeru bi sodišče prve stopnje brez pravne podlage prevzelo pristojnosti navedenega zavoda.
zavrnitev predloga za izvršbo - prehod terjatve ali obveznosti - aktivna legitimacija - upnik - zemljiška knjiga - pisna izdelava in vročitev sodbe - nedovoljene pritožbene novote
ZPP v drugem odstavku 324. člena določa, da uvod sodbe med drugim obsega tudi ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank, kar pomeni, da so v uvodu opredeljene pravdne stranke, na katere se tudi vežejo obveznosti, ki izhajajo iz sodbe.
Ko sodba v I. in II. točki govori o etažnih delih in etažnih lastnikih, ne opredeljuje s tem strank pravdnega postopka, ampak samo ugotavlja solastnino na stavbi pripadajočem zemljišču oz. odreja vknjižbo te solastninske pravice v zemljiško knjigo, kar pa se logično nanaša na vse etažne lastnike in njihove pravne naslednike. Dolžniško-upniško razmerje glede plačila pravdnih stroškov pa je vzpostavljeno med strankami, kot so opredeljene v uvodu sodbe.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni izpolnjen že objektivni pogoj, ki je eden izmed kumulativno predpisanih pogojev za odlog izvršbe, posledično pa se sodišču prve stopnje ni bilo treba spuščati v presojo nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
nepravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - roki - prekluzivni rok
Dolžnik je sklep sodišča prve stopnje prejel 11. 5. 2021, rok za vložitev pritožbe se je iztekel 19. 5. 2021, pritožbo je vložil 20. 5. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega pritožbenega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00056344
ZSReg člen 17. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2, 43/2-2. ZISDU-1 člen 112, 112/1, 115, 137, 137/1, 137/1-1, 192, 192/2.
registrski postopek - udeleženec v postopku - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - predlog za vpis spremembe družbenika - univerzalno pravno nasledstvo družbe - preoblikovanje družbe - dokazovanje pravnega nasledstva - odločba o izbrisu - vzajemni sklad - pooblaščena investicijska družba - družba za upravljanje - imetništvo poslovnega deleža družbe - vpis podatkov v sodni register
Zgolj zatrjevano dejstvo, da je pritožnik eden od treh zakonitih zastopnikov subjekta vpisa, pritožniku še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper sklep z dne 6. 3. 2019. Pritožnik bi moral konkretizirati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov zatrjevani pravni položaj kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa ali izkazati, da je pritožbo vložil v imenu subjekta vpisa.
Pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zanjo ni dovoljena. Pravni interes za pritožbo se namreč presoja z vidika možnosti, da bi s pritožbo pritožnik dosegel drugačno, zanj ugodnejšo rešitev, kot pa izhaja iz odločbe prvostopenjskega sodišča. Po vsebini drugačne odločitve v zvezi s predlogom za vpis spremembe družbenika pa pritožnik očitno noče. Drugače povedano: tudi če bi bil pritožniku priznan pravni interes za pritožbo zoper sklep z dne 6. 3. 2019, mu pritožbeno sodišče zaradi opisane procesne situacije ne bi moglo priznati pravnega interesa za pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep.
Predlagatelj se v pritožbi nekonsistentno sklicuje na pravno nasledstvo na podlagi drugega odstavka 192. člena v letu 2005 veljavnega ZISDU, ki določa, da mora v primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad družba za upravljanje, ki je upravljala investicijsko družbo, prenesti celotno premoženje investicijske družbe skupaj z vsemi obveznostmi na vzajemni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, investicijska družba pa preneha brez posebnega postopka likvidacije, in sicer z dnem vpisa izbrisa v sodni register. Po eni strani zatrjuje, da je do preoblikovanja družbe G., pooblaščena investicijska družba, d. d., v Delniški vzajemni sklad G. prišlo na podlagi člena 192/2 ZISDU, torej je pravni naslednik navedene pooblaščene investicijske družbe Delniški vzajemni sklad G., po drugi strani pa, da je na podlagi preoblikovanja iste pooblaščene investicijske družbe na podlagi istega določila prišlo do pravnega nasledstva družbe D., upravljanje z investicijskimi skladi, d. o. o.
Kdo je pravni naslednik ne izhaja le iz citiranega drugega odstavka 192. člena ZISDU. Prvi odstavek 112. člena ZISDU izrecno določa, da je vzajemni sklad premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, čeprav vzajemni sklad oblikuje po 115. členu ZISDU družba za upravljanje. Še več: med prepovedane posle družbe za upravljanje za račun vzajemnega sklada po 1. točki prvega odstavka 137. člena ZISDU uvršča tudi posle, katerih predmet so naložbe vzajemnega sklada, ki bi jih družba sklenila za svoj račun ali za račun drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja. Poslovni delež v družbi je premoženje družbenika. Imetništvo poslovnega deleža je obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register pri družbah z omejeno odgovornostjo (6. točka prvega odstavka 4. člena in drugi odstavek 5. člena ZSReg).
zavrženje pritožbe kot prepozne - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik pritožbo vložil 18. 2. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
postopek osebnega stečaja - pravno sredstvo - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - prerekanje terjatev v stečaju - sklep o preizkusu terjatev - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - napotitev na tožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik vložil dva ugovora, v katerih je navedel, da ju vlaga zaradi prerekanja terjatev zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev. Taka izjava vsebuje tako ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev iz 62. člena ZFPPIPP in ugovor o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Gre za različna pravna sredstva. Na tak način ju je obravnavalo tudi sodišče prve stopnje. Obe vlogi dolžnika je sicer zavrnilo, vendar le glede pravnega sredstva ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. O ugovoru o prerekanju terjatev v izreku sklepa (pravilno) ni ničesar odločilo.
Zmotno je dolžnikovo stališče, da bi moralo že sodišče, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom, na podlagi izjave dolžnika o prerekanju terjatev odločiti, da je upravitelj neutemeljeno priznal terjatve upnikov. Sodišče prve stopnje bi mu moralo le odgovoriti, da bo na podlagi njegovega ugovora o prerekanju prijavljenih terjatev odločilo le o tem, koga bo napotilo, da vloži ustrezno tožbo, ali dolžnika, ki je terjatev določenega upnika prerekal, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) ne obstoji, ali pa upnika, ki je terjatev prijavil, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) zoper dolžnika obstoji. Odločitev o tem bo vsebovana v sklepu o preizkusu terjatev.
Odločitve sodišča o zavrnitvi neutemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je pravilna. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da glede tega pravnega sredstva dolžnik ni niti v ugovoru niti pozneje v pritožbi navedel nobenih relevantnih dejstev, ki bi narekovala popravo podatkov o prijavljenih terjatvah posameznih upnikov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
izvršilni stroški - stroški opomina - potrebni stroški za izvršbo
Upnik se utemeljeno sklicuje na njegovo pojasnilo v vlogi z dne 2. 3. 2021, v katerem je pojasnil, da je bil strošek opomina potreben po petem odstavku 38. člena ZIZ, kajti do prejema opomina dolžnik ni vedel, da ga upnik terja za plačilo parkirnine. S tem je dal upnik dolžniku možnost, da prostovoljno poravna obveznost brez sodne intervencije, kar pomeni tudi brez dodatnih stroškov izterjave.