Tožena stranka je dokazala, da je bil tožnik tisti, ki je v času od 3. 1. 2020 do 4. 2. 2020 protipravno odtujil 21 manjkajočih stolov B. črne barve v lasti tožene stranke v skupni vrednosti 19.189,38 EUR in jih prodajal po ceni 400,00 EUR za stol, kar predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
predpostavke za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - dokazna prekluzija - nadomeščanje trditev z dokazi
Glede priče višje sodišče ugotavlja, da je toženka predlog po njenem zaslišanju podala šele s tretjo pripravljalno vlogo in ne na naroku za prvo glavno obravnavo, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je s tem dokaznim predlogom prekludirana. Navedeno se sicer izkaže za nepomembno z ozirom na to, da pritožba sploh ne oporeka sodišču prve stopnje, da glede grajanja stvarnih napak v Nemčiji ni ponudila ustreznih trditev.
Pritožba se v nadaljevanju glede zadostne trditvene podlage glede napak v domu upokojencev sklicuje na predložene zapisnike, s čimer pa v bistvu spet ne oporeka sodišču prve stopnje, da ni ponudila ustrezne trditvene podlage. Manjkajočih trditev namreč ni možno nadomestiti z izvedenimi dokazi.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 126, 126/2.. ZPP člen 2, 7, 8, 212, 236, 286, 286/1.. OZ člen 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - denarno povračilo
Na podlagi ugotovitve, da so bile pogodbe o zaposlitvi sočasno odpovedane več zaposlenim, zoper katere je tožena stranka vložila odškodninske tožbe, je sodišče pravilno zaključilo, da je bila (sicer morda načrtovana) reorganizacija le navidezen razlog za podajo izpodbijane odpovedi.
vnaprejšnja dokazna ocena - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja - gradbena pogodba - nujna nepredvidena dela
Pritožba povzema določene dele izpovedbe nadzornice ter glede njih podaja svoj zaključek. S tem pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in ni moč govoriti o kršitvi pravice do dokazovanja ali vnaprejšnji dokazni oceni.
ZFPPIPP člen 384, 384/1, 384/2, 399, 399/1, 402, 402/1, 402/1-2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zamolčanje podatkov - kršitev sodelovalne dolžnosti - teža kršitve
Glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera in sicer predvsem dejstvo, da je dolžnik upraviteljici takoj po začetku stečajnega postopka razkril podatke o sporni terjatvi in dejstvo, da so tudi po oceni upraviteljice utemeljene dolžnikove navedbe, da je navedena terjatev v večjem delu neizterljiva, je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno sklepanje sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora zoper odpust obveznosti zmotno. Stopnja vrednostnega očitka dolžnikove kršitve ni tako intenzivna, da bi dolžnikovo ravnanje v obravnavanem primeru samo zato, ker je podatke o navedeni terjatvi upraviteljici sporočil po začetku stečajnega postopka, utemeljevalo dolžnikovo nepoštenost in nevestnost do take mere, da bi bil ugovor za odpust obveznosti zaradi navedene opustitve utemeljen oziroma da ne bi bil izpolnjen namen odpusta obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev pogodbene obveznosti
Tožnik v pritožbi neutemeljeno oporeka dokazni oceni izvedenih dokazov, na podlagi katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik dne 14. 2. 2020 verbalno in fizično napadel sodelavca. Pravilno je presodilo, da je tožnik kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar mu je toženka očitala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 3. 2020 (krivdni razlog; 3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), podani po pisnem opozorilo, kot ga določa prvi odstavek 85. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Ker delodajalec v odpovedi ni dolžan navesti, kako konkretno bo po reorganizaciji razdelil posamezne naloge (VIII Ips 110/2017), obravnavana odpoved ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker se kasnejša prerazporeditev tožnikovih nalog zunanjim izvajalcem (servisna ekipa matične družbe B.) ne prekriva povsem z navedbo vsebine reorganizacije iz odpovedi, kjer je navedeno, da bo v okviru prve faze reorganizacije delo tožnika v celoti prevzel A.A. Že zgolj zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu in prenos tožnikovih nalog na druge osebe, ne glede na konkretni način razdelitve teh nalog, pomeni spremembo organizacije dela.
umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - soglasje k umiku tožbe - odločitev o pravdnih stroških - naložitev plačila pravdnih stroškov - tožena stranka
Bistveno za odločitev sodišča prve stopnje je bilo dejstvo, da toženka, ko je podala soglasje k umiku tožbe, ni prerekala zatrjevanega dejstva s strani tožnika, da je zahtevek izpolnila.
Ob ugotovljenih dejstvih v izpodbijanem sklepu, da prva nasprotna udeleženka ne plačuje najemnine za stanovanje, ampak le stroške ogrevanja pozimi v višini 65,00 EUR mesečno in stroške elektrike 72,00 EUR ter vode 36,00 EUR ter da v stanovanju z njo živi tudi njen partner, neutemeljeno izpodbija višino določene preživninske obveznosti za svojo mladoletno hčerko.
Preživnina v višini 50,00 EUR mesečno je po presoji pritožbenega sodišča zgolj simbolična in jo bo prva nasprotna udeleženka zmogla glede na dejanski mesečni dohodek, ki ga prejema.
ZPP člen 180, 180/1, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/3, 362.
pobotni ugovor - procesno pobotanje - zahtevek po tožbi in pobotnem ugovoru
Je pa sodišče druge stopnje, kar posredno izhaja že iz gornjih razlogov, ob delni ugoditvi pritožbi poseglo v odločbo (točka III izreka), tako da je pravilno ugotovilo, da terjatev toženke ne obstoji (zgolj) v višini, ki dosega znesek tožeči stranki prisojenih zakonskih zamudnih obresti od posameznih v točki I izreka naštetih glavnic, v presežku pa je pritožbo zavrnilo. V tem kontekstu velja pripomniti, da se lahko obstoj terjatve z naslova pobota, ki jo tožena stranka uveljavlja kot obrambno sredstvo zoper tožbeni zahtevek in ki presega višino tožbenega zahtevka, ugotovi le v višini, ki dosega tožbeni zahtevek, o znesku terjatve, ki presega tožbeni zahtevek, pa sodišče sploh ne odloči, ne ugotovi njenega (ne)obstoja, pobotnega ugovora tudi ne zavrže oziroma zavrne.
kaznivo dejanje grožnje - kazenska sankcija - denarna kazen - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku v obsodilni sodbi - izpovedba priče - dejanski in pravni razlogi sodbe - uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe - dokazna ocena - plačilo stroškov kazenskega postopka - izločitev dokazov
Res je tudi to, da je sodišče prve stopnje oprlo sodbo na izpovedbo priče D. D., ki ji je na glavni obravnavi predočalo vsebino uradnega zaznamka, ki so ga po razgovoru s pričo opravili policisti. To je smelo storiti, kajti uradni zaznamek ni bil sestavljen protipravno, temveč po zbranem obvestilu iz prvega odstavka 148. člena ZKP. Ker je posredi obvestilo, ki ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, ovir za njegovo uporabo v dokazne namene na glavni obravnavi ni bilo. Ključno je, da je bilo uporabljeno kot pomoč pri nastajanju pričine izpovedbe in ne na način, da bi njeno izpovedbo kakorkoli obšlo ali jo celo nadomestilo. Ker obseg dokazovanja ni sestavni del izreka sodbe, v katerem so odločilna dejstva opisana, manjkajoča navedba v razlogih sodbe o zaslišanju priče, za procesno pravilnost sodbe ni pomembna. Sploh tedaj, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja oškodovančev pooblaščenec, ker v zakonu niti kot sestavina obrazložitve sodbe iz sedmega odstavka 364. člena ZKP ni zahtevana. Pravilno ugotovljena odločilna dejstva in pravilno uporabljeno materialno pravo niso v razmerju vzroka in posledice temveč sta samostojna pogoja, ki vsak zase določata pravilnost sodbe. Pomeni, če niso bila ugotovljena vsa odločilna dejstva ali so bila ugotovljena zmotno, do uporabe prava, pravilne ali nepravilne ne more priti. Pride lahko le po popolno in pravilno ugotovljenih odločilnih dejstvih, ki še vedno niso zagotovilo, da bo v naslednjem koraku tudi pravo pravilno uporabljeno. Da bi sodišče prisodilo premoženjskopravni zahtevek upravičencu ni odvisno od obdolženčevega pripoznanja zahtevka temveč od vrste sodbe oziroma, če je obdolženega v sodbi spoznalo za krivega. Sodišče druge stopnje uvodoma opozarja, da je vsebinski pogoj za prisojo premoženjskopravnega zahtevka upravičencu v kazenskem postopku, zadostnost podatkov. Ti prisojo premoženjskopravnega zahtevka omogočajo ali je ne omogočajo in je treba upravičenca napotiti na pravdo. Pomeni, da sodišče v zadnjem primeru ne odloča o neutemeljenosti premoženjskopravnega zahtevka po sebi, temveč le o zmožnosti prisoje, kar ni isto.
ZFPPIPP člen 172, 172-3, 172-4. ZPP člen 219b, 286b.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - izvedensko mnenje - sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca - dvom o pravilnosti izvedeniškega mnenja - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je izvedenka morala pregledati obsežno poslovno dokumentacijo dolžnika, kar je razumljivo zahtevalo tudi več kontaktov z dolžnikom (predvsem telefonskih in video sestankov).
Sodelovanje upnikov pri pregledu te dokumentacije je težko izvedljivo, saj velik del te, zlasti pogodbe s kupci, nominacije in prednaročila, vsebuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost.
nepravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - roki - prekluzivni rok
Dolžniku je bilo pisanje vročeno s fikcijo vročitve 6. 3. 2021. Rok za vložitev pritožbe se je iztekel 15. 3. 2021, dolžnik pa je pritožbo vložil 16. 3. 2021, kar je po izteku 8 dnevnega pritožbenega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).
Zgolj hipotetična možnost oziroma ugibanje zagovornika, da bi oškodovana družba zato, ker ji je obdolženec povrnil škodo, predlog za njegov kazenski pregon lahko umaknila, pa ne omogoča oziroma dopušča razlage, da je s tem odpadla zakonita podlaga (torej potrebni predlog oškodovanca) za kazenski pregon obdolženca.
Obdolženčeva obsežna predkaznovanost, tudi zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, po pravilnih razlogih izpodbijane sodbe ne daje utemeljene podlage za izrek kazenske sankcije opominjevalne narave.
ZPP člen 111, 111/3, 111/4, 154, 154/1, 319, 319/1, 394, 394-10, 396, 396/3. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZS člen 83.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravnomočnost sodbe - nastop pravnomočnosti - objektivni rok - tek roka - zadržanje teka roka - epidemija - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - stroški postopka - potrebni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da prekinitev teka rokov po ZZUSUDJZ na tek objektivnega petletnega roka ni vplivala.
ZIZ člen 38, 239. ZPP člen 163, 163/6, 325, 325/1.
dopolnilni sklep o stroških - postopek zavarovanja z začasno odredbo - povrnitev stroškov postopka zavarovanja - stroškovna ločenost postopka z začasno odredbo - načelo kontradiktornosti
Postopek zavarovanja z začasno odredbo ne predstavlja sestavnega dela pravde, ampak gre za samostojen postopek, ki je urejen v ustreznih določilih ZIZ. V konkretnem primeru je bil postopek zavarovanja že pravnomočno zaključen z odločitvijo sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe in stroških postopka zavarovanja. V tem pritožbenem postopku se tako odloča le o dopolnilnem sklepu k (že pravnomočni) odločitvi sodišča prve stopnje, da stroške postopka zavarovanja krije upnik, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi odlašalo z odločitvijo še o teh stroških postopka.
ZPP člen 161, 339, 339/2-14. ZFPPIPP člen 121, 121/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - stroški postopka - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - materialni stroški
Očitek sodišču prve stopnje, da ni obrazložilo, zakaj je upnikom naložilo, da so dolžni dolžniku nerazdelno povrniti nastale stroške v zvezi s postopkom obravnave ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, je utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050057
ZKP člen 358, 358/3, 371, 371/1, 371/1-11, 391. KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3.
nasilje v družini - oprostilna sodba - ni dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nasilje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - izpovedba priče (oškodovanca) - podrejen položaj
Sodišče bi lahko, ko je dokazni postopek pokazal, da je družinska skupnost oziroma zunajzakonska zveza med obdolžencem in oškodovanko prenehala, opis kaznivega dejanja prilagodilo ugotovljenemu dejanskemu stanju z navedbo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, kaznivo dejanje pa kvalificiralo po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1. S tem v opis kaznivega dejanja ne bi nedovoljeno poseglo in obdolžencu ne bi ravnalo v škodo, saj bi dodalo tiste znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 191. členu KZ-1, za katerega je predpisana nižja kazen zapora, in sicer do treh let, in še vedno bi bilo opisano isto ravnanje kot pred posegom.
Da lahko stečajni upravitelj vodi posle, mora biti seznanjen z vso dokumentacijo in pisanji, naslovljenimi na stečajnega dolžnika, najsi bodo sodna ali izvensodna.
Druge fizične osebe kot stečajnega upravitelja, ki bi lahko sprejela izjavo volje, načeloma pri stečajnemu dolžniku ni. Ta sicer lahko pooblasti druge osebe za prevzem pisanj, česar ni dolžan in predlagatelj pooblastila drugemu ne zatrjuje.
Določba je specialna in četudi se izrecno ne nanaša na vročanje izvensodnih pisanj, jo je potrebno tako razlagati.
izvršilni stroški - stroški opomina - potrebni stroški za izvršbo
Upnik se utemeljeno sklicuje na njegovo pojasnilo v vlogi z dne 2. 3. 2021, v katerem je pojasnil, da je bil strošek opomina potreben po petem odstavku 38. člena ZIZ, kajti do prejema opomina dolžnik ni vedel, da ga upnik terja za plačilo parkirnine. S tem je dal upnik dolžniku možnost, da prostovoljno poravna obveznost brez sodne intervencije, kar pomeni tudi brez dodatnih stroškov izterjave.