izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje za poslovanje - preklic dovoljenja
Zakonske določbe ni dovoljeno razlagati preširoko, da bi zajemala tudi naknadni preklic danega dovoljenja, takšna razlaga ne ustreza namenu zakona in za gospodarski subjekt ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude. Zato jo je potrebno tolmačiti ozko, se pravi zgolj za primer, da lastnik objekta ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes
V teoriji in sodni praksi ni nobenega dvoma o tem, da ekonomski interes ne zadošča za vključitev intervenienta v pravdo. Predlagateljica je navajala, da je njen pravni interes v tem, da bi v primeru zmage tožnice, le-ta prišla do lažjega poplačila blaga, ki ga je proizvedla in prodala tožnici, saj je tožnica njeno izvozno podjetje. S tem pa je izkazan zgolj ekonomski interes, ki za stransko intervencijo ne zadošča.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - posodobljen seznam terjatev - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - poziv sodišča na dopolnitev predloga - zavrženje predloga
Glede na povsem jasno in nedvoumno zakonsko določbo prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP je tako sklicevanje sodišča prve stopnje v pozivnem sklepu povsem dovolj in pri dolžniku ni moglo vzbuditi nobenega dvomu o tem, kaj mora svojemu predlogu še priložiti. Ker slednjega dolžnik v naknadno postavljenem roku ni storil, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga glede na določbo drugega odstavka 221.d člena ZFPPIPP pravilna.
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je pri tožnici kasneje prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja (sodni izvedenec ugotavlja, da se je zdravstveno stanje poslabšalo z 10. 9. 2020), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o pravici, kot jo uveljavlja tožnica. O vseh novotah, ki nastanejo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, v konkretnem primeru po 20. 1. 2020, mora najprej odločiti tožena stranka, torej ZPIZ, kajti v nasprotnem primeru bi sodišče prve stopnje brez pravne podlage prevzelo pristojnosti navedenega zavoda.
zavrnitev predloga za izvršbo - prehod terjatve ali obveznosti - aktivna legitimacija - upnik - zemljiška knjiga - pisna izdelava in vročitev sodbe - nedovoljene pritožbene novote
ZPP v drugem odstavku 324. člena določa, da uvod sodbe med drugim obsega tudi ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank, kar pomeni, da so v uvodu opredeljene pravdne stranke, na katere se tudi vežejo obveznosti, ki izhajajo iz sodbe.
Ko sodba v I. in II. točki govori o etažnih delih in etažnih lastnikih, ne opredeljuje s tem strank pravdnega postopka, ampak samo ugotavlja solastnino na stavbi pripadajočem zemljišču oz. odreja vknjižbo te solastninske pravice v zemljiško knjigo, kar pa se logično nanaša na vse etažne lastnike in njihove pravne naslednike. Dolžniško-upniško razmerje glede plačila pravdnih stroškov pa je vzpostavljeno med strankami, kot so opredeljene v uvodu sodbe.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni izpolnjen že objektivni pogoj, ki je eden izmed kumulativno predpisanih pogojev za odlog izvršbe, posledično pa se sodišču prve stopnje ni bilo treba spuščati v presojo nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00056344
ZSReg člen 17. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2, 43/2-2. ZISDU-1 člen 112, 112/1, 115, 137, 137/1, 137/1-1, 192, 192/2.
registrski postopek - udeleženec v postopku - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - predlog za vpis spremembe družbenika - univerzalno pravno nasledstvo družbe - preoblikovanje družbe - dokazovanje pravnega nasledstva - odločba o izbrisu - vzajemni sklad - pooblaščena investicijska družba - družba za upravljanje - imetništvo poslovnega deleža družbe - vpis podatkov v sodni register
Zgolj zatrjevano dejstvo, da je pritožnik eden od treh zakonitih zastopnikov subjekta vpisa, pritožniku še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper sklep z dne 6. 3. 2019. Pritožnik bi moral konkretizirati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov zatrjevani pravni položaj kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa ali izkazati, da je pritožbo vložil v imenu subjekta vpisa.
Pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zanjo ni dovoljena. Pravni interes za pritožbo se namreč presoja z vidika možnosti, da bi s pritožbo pritožnik dosegel drugačno, zanj ugodnejšo rešitev, kot pa izhaja iz odločbe prvostopenjskega sodišča. Po vsebini drugačne odločitve v zvezi s predlogom za vpis spremembe družbenika pa pritožnik očitno noče. Drugače povedano: tudi če bi bil pritožniku priznan pravni interes za pritožbo zoper sklep z dne 6. 3. 2019, mu pritožbeno sodišče zaradi opisane procesne situacije ne bi moglo priznati pravnega interesa za pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep.
Predlagatelj se v pritožbi nekonsistentno sklicuje na pravno nasledstvo na podlagi drugega odstavka 192. člena v letu 2005 veljavnega ZISDU, ki določa, da mora v primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad družba za upravljanje, ki je upravljala investicijsko družbo, prenesti celotno premoženje investicijske družbe skupaj z vsemi obveznostmi na vzajemni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, investicijska družba pa preneha brez posebnega postopka likvidacije, in sicer z dnem vpisa izbrisa v sodni register. Po eni strani zatrjuje, da je do preoblikovanja družbe G., pooblaščena investicijska družba, d. d., v Delniški vzajemni sklad G. prišlo na podlagi člena 192/2 ZISDU, torej je pravni naslednik navedene pooblaščene investicijske družbe Delniški vzajemni sklad G., po drugi strani pa, da je na podlagi preoblikovanja iste pooblaščene investicijske družbe na podlagi istega določila prišlo do pravnega nasledstva družbe D., upravljanje z investicijskimi skladi, d. o. o.
Kdo je pravni naslednik ne izhaja le iz citiranega drugega odstavka 192. člena ZISDU. Prvi odstavek 112. člena ZISDU izrecno določa, da je vzajemni sklad premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, čeprav vzajemni sklad oblikuje po 115. členu ZISDU družba za upravljanje. Še več: med prepovedane posle družbe za upravljanje za račun vzajemnega sklada po 1. točki prvega odstavka 137. člena ZISDU uvršča tudi posle, katerih predmet so naložbe vzajemnega sklada, ki bi jih družba sklenila za svoj račun ali za račun drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja. Poslovni delež v družbi je premoženje družbenika. Imetništvo poslovnega deleža je obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register pri družbah z omejeno odgovornostjo (6. točka prvega odstavka 4. člena in drugi odstavek 5. člena ZSReg).
stroški postopka - uspeh stranke v postopku - modifikacija tožbenega zahtevka
Tudi pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča uspeha tožeče stranke v socialnem sporu, uveljavitve pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodišče v socialnem sporu presoja zakonitost in pravilnost odločb tožene stranke in v okoliščinah konkretnega primera je bila zaradi navedenega potrebna odprava izpodbijanih odločb tožene stranke ter na tej podlagi razvrstitev tožeče stranke v III. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi omejitvami, ki ustrezajo tožnikovi preostali delovni zmožnosti. Oceno sodišča o uspehu strank v postopku, je potrebno presojati glede na modificiran tožbeni zahtevek in ne na tožbeni zahtevek oblikovan v vloženi tožbi.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - individualizacija denarne odškodnine - enotna sodna praksa - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnik je utrpel poškodbe glave (krvavitev v možganih in pretres ter zlom nosni kosti in rana na čelu) ter poškodbe rok in sicer zlom desne podlahtnice, zlom 4. in 5. dlančnice leve roke in večkomadni zlom končnega členka palca leve roke in še zlom 9. in 10. rebra na desni strani in udarnino obeh pljučnih kril (tč. 8. obrazložitve). Poškodba glave je bila ocenjena kot „kompleksna“ in povzetek le bistvenih okoliščin, ki sodijo v odločilna dejstva za odmero denarne odškodnine za telesne bolečine (zdravljenje je trajalo 33 mesecev, od tega 36 dni hospitaliziran, 9 dni hude telesne bolečine, 3 tedne srednje hude, 4 mesece lahke, občasne in srednje lahke do konca zdravljenja, trajne bolečine zaradi glavobolov pri fizičnih obremenitvah ali obremenitvah vida, sluha ali pri mentorskem delu – podrobno v tč. 11 obrazložitve) utemeljujejo denarno odmero v znesku 45.000,00 €. Posledice škodnega dogodka so pri tožniku trajne in sicer tako glede poškodbe glave (pokontuzijski sindrom, zato ima težave s spominom, koncentracijo, pozornostjo, je razdražljiv, občasno agresiven ima obdobja depresije in pogoste glavobole) kot glede rok, saj ima trajne organske in funkcionalne posledice v predelu desnega zapestja, katerega gibljivost je v primerjavi z levim omejena na 40%, ter poškodovane palec leve roke in 4. ter 5. dlančnico leve roke, zaradi česar ne zmore več opravljati dela, s katerim se je preživljal (reševalec), opustiti je moral vrsto športnih aktivnosti, zaradi tega pa občasno trpi blage do zmerne duševne bolečine (podrobneje v tč. 18. obrazložitve). Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 94.500,00 € (tč. 20. obrazložitve). V septembru 2020 je bila neto plača na zaposlenega v gospodarstvu 1.169,52 €, kar torej pomeni, da je tožniku bilo prisojenih 80 povprečnih plač.
sporni predmet - določitev vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - vmesni ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - stvarna pristojnost - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
Sodišče prve stopnje je obširno, skrbno in pravilno obrazložilo, da četudi tožnica z dajatvenim zahtevkom zahteva le plačilo 100 EUR, pa z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva ugotovitev, da obstaja njena pravica do odškodnine zaradi izbrisa vseh njenih obveznic, kar tožnica sama ocenjuje na 45.400 EUR (454 obveznic, vsaka v nominalni vrednosti 100 EUR). Tem razlogom pritožbeno sodišče nima kaj dodati in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Sodišče prve stopnje je zelo podrobno analiziralo tudi sodno prakso in pojasnilo, zakaj je treba določiti vrednost spornega predmeta tudi za vmesne ugotovitvene zahtevke; pritožba nobenega teh razlogov sodišča prve stopnje ne napada s konkretiziranimi argumenti, temveč le pavšalno in vsebinsko prazno navrže, »da ni res,« da je vrednost spornega predmeta dvakrat 45.400 EUR.
kaznivo dejanje grožnje - kazenska sankcija - denarna kazen - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku v obsodilni sodbi - izpovedba priče - dejanski in pravni razlogi sodbe - uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe - dokazna ocena - plačilo stroškov kazenskega postopka - izločitev dokazov
Res je tudi to, da je sodišče prve stopnje oprlo sodbo na izpovedbo priče D. D., ki ji je na glavni obravnavi predočalo vsebino uradnega zaznamka, ki so ga po razgovoru s pričo opravili policisti. To je smelo storiti, kajti uradni zaznamek ni bil sestavljen protipravno, temveč po zbranem obvestilu iz prvega odstavka 148. člena ZKP. Ker je posredi obvestilo, ki ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, ovir za njegovo uporabo v dokazne namene na glavni obravnavi ni bilo. Ključno je, da je bilo uporabljeno kot pomoč pri nastajanju pričine izpovedbe in ne na način, da bi njeno izpovedbo kakorkoli obšlo ali jo celo nadomestilo. Ker obseg dokazovanja ni sestavni del izreka sodbe, v katerem so odločilna dejstva opisana, manjkajoča navedba v razlogih sodbe o zaslišanju priče, za procesno pravilnost sodbe ni pomembna. Sploh tedaj, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja oškodovančev pooblaščenec, ker v zakonu niti kot sestavina obrazložitve sodbe iz sedmega odstavka 364. člena ZKP ni zahtevana. Pravilno ugotovljena odločilna dejstva in pravilno uporabljeno materialno pravo niso v razmerju vzroka in posledice temveč sta samostojna pogoja, ki vsak zase določata pravilnost sodbe. Pomeni, če niso bila ugotovljena vsa odločilna dejstva ali so bila ugotovljena zmotno, do uporabe prava, pravilne ali nepravilne ne more priti. Pride lahko le po popolno in pravilno ugotovljenih odločilnih dejstvih, ki še vedno niso zagotovilo, da bo v naslednjem koraku tudi pravo pravilno uporabljeno. Da bi sodišče prisodilo premoženjskopravni zahtevek upravičencu ni odvisno od obdolženčevega pripoznanja zahtevka temveč od vrste sodbe oziroma, če je obdolženega v sodbi spoznalo za krivega. Sodišče druge stopnje uvodoma opozarja, da je vsebinski pogoj za prisojo premoženjskopravnega zahtevka upravičencu v kazenskem postopku, zadostnost podatkov. Ti prisojo premoženjskopravnega zahtevka omogočajo ali je ne omogočajo in je treba upravičenca napotiti na pravdo. Pomeni, da sodišče v zadnjem primeru ne odloča o neutemeljenosti premoženjskopravnega zahtevka po sebi, temveč le o zmožnosti prisoje, kar ni isto.
ZSDP-1 člen 6, 42, 79, 79/1, 79/2, 79/3, 118.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 4, 4/1, 4/2.
dodatek za nego otroka - slabovidna oseba - (ne)izpolnjevanje pogojev
Glede na sodno izvedensko mnenje, potrjeno s pisno izjavo lečeče specialistke je sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, da tožničinega sina ni mogoče uvrstiti med slabovidne otroke po 4. členu Pravilnika. Ni ga mogoče šteti za slabovidnega, saj je njegov vid korigiran 100 %.
DZ člen 199.. ZZZDR člen 133.. OZ člen 311, 316, 316-5.
preživnina - verzija - režijski stroški - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - stroški najemnine - pobotni ugovor - vzajemne terjatve - terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja
V spornem obdobju je mld. A. (zaradi zdravstvenih težav matere - toženke in na podlagi dogovora staršev) dejansko prebival pri očetu - tožniku. Tožnik je v tem času kril izdatke, ki bi jih morala nositi toženka. S tem je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnika) in okoriščenja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženke), kar ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu iz 199. člena DZ oziroma 133. člena ZZZDR.
ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 133, 133/1, 133/2, 140, 140/2.. ZPP člen 224.
začetek izplačevanja pokojnine - invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - poslovodna oseba - direktor
Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi se mu morala invalidska pokojnina izplačevati od 7. 2. 2014, to je od dneva, ko je bil s sodbo z dne 21. 9. 2016 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in mu je bila od tega dne dalje priznana pravica do invalidske pokojnine. Iz potrdila o odjavi iz obveznega zavarovanja z dne 18. 1. 2017 izhaja, da je tožniku zavarovanje prenehalo 23. 6. 2016 na podlagi dokončne odločbe toženca z dne 25. 11. 2016 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 15. 7. 2016. Od dneva, ko je tožniku prenehalo zavarovanje iz naslova družbeništva zasebne družbe B. d. o. o. - v likvidaciji, v kateri je bil hkrati tožnik poslovodna oseba, je tožnik upravičen tudi do izplačevanja invalidske pokojnine (prvi odstavek 111. člena ZPIZ-2).
izvedensko mnenje - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni
Ker je bilo izkazano, da je tožeča stranka v spornem obdobju opravljala tudi težja fizična dela, česar ji zdravstveno stanje ni dopuščalo, je sodišče pravilno ugotovilo njeno nezmožnost za delo vse do premestitve 15. 12. 2019. Obveznost delodajalca organizirati delo, res ni predmet tega socialnega spora, zato je brezpredmetno razlogovanje, kaj bi delodajalec moral zagotoviti tožeči stranki. To je podvrženo raznim prekrškovnim sankacijam po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Bistveno je, da tožeči stranki niso bile priznane stvarne razbremenitve v okviru invalidskega postopka.
neznatna škoda - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - opravljanje dejavnosti - zaloge
Začasna odredba s prepovedjo razpolaganja z vsemi zalogami ne prestavlja neznatne škode, saj tožena stranka ne bi mogla izpolnjevati obveznosti upnikom, med katerimi sta tudi tožeči stranki.
ZGD-1 člen 255, 255/3, 268, 268/2, 268/2-1. ZSReg člen 8, 29, 34, 34/1, 34/1-3, 36, 36/1. ZNP-1 člen 32.
pravni interes za pritožbo - pritožba udeleženca, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji - odločanje o predlogu za vpis v sodni register - odpoklic direktorja - imenovanje novega zastopnika - materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika - predpisana vrsta postopka - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe - sklep o odpoklicu - razlogi za odpoklic - oblikovalna odločba - publicitetni učinek vpisa v sodni register - deklaratorna narava vpisa v sodni register - ničnost sklepa nadzornega sveta - pravni učinki ničnosti - učinek za naprej
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja in imenovanju novega ima oblikovalni učinek, saj z njim nadzorni svet prekinja oziroma vzpostavlja korporacijskopravno razmerje med družbo in njenim zakonitim zastopnikom. Vpis/izbris tega razmerja v sodni register pa ima le publicitetni učinek (8. člen ZSReg), s katerim se posvedoči prenehanje oziroma nastanek pravnega razmerja, pomembnega za pravni promet, zato gre le za deklaratoren vpis.
Oblikovalni sklep nadzornega sveta je lahko podvržen civilnopravnim sankcijam v primeru njegove morebitne neveljavnosti. V primeru ničnosti sklepa o odpoklicu zakonitega zastopnika pa je njene učinke (ex tunc) iz razlogov pravne varnosti treba omejiti. Tako novoimenovanemu zakonitemu zastopniku družbe kot družbi sami in tretjim je namreč treba zagotoviti, da se zanesejo na veljavnost imenovanja zakonitega zastopnika, dokler neveljavnost sklepa o odpoklicu ni pravnomočno ugotovljena. Učinki ničnosti sklepa nadzornega sveta iz navedenih razlogov izjemoma veljajo za naprej (ex nunc) od pravnomočnosti ugotovitve njegove ničnosti dalje.
pravna oseba - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom in da ima odprta dva transakcijska računa, ki nista blokirana. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse, ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. Na predlagatelju je, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
Da lahko stečajni upravitelj vodi posle, mora biti seznanjen z vso dokumentacijo in pisanji, naslovljenimi na stečajnega dolžnika, najsi bodo sodna ali izvensodna.
Druge fizične osebe kot stečajnega upravitelja, ki bi lahko sprejela izjavo volje, načeloma pri stečajnemu dolžniku ni. Ta sicer lahko pooblasti druge osebe za prevzem pisanj, česar ni dolžan in predlagatelj pooblastila drugemu ne zatrjuje.
Določba je specialna in četudi se izrecno ne nanaša na vročanje izvensodnih pisanj, jo je potrebno tako razlagati.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - podatki davčnega zavezanca - predložitev neresničnih podatkov - zakonska domneva - trditveno breme
Ker gre za zakonsko domnevo je na dolžnici trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je davčnemu organu dala resnične, pravilne in popolne podatke in kateri podatki so to bili (za razliko od tistih, ki izhajajo iz davčne odločbe).