ZD člen 40, 133, 133/1, 138, 138/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
izpodbijanje sklepa o dedovanju - priznanje pravne veljavnosti oporoke - nujni dedič - nujni delež - podpis zapisnika zapuščinske obravnave - odpoved dediščini - uveljavljanje pravice do nujnega dednega deleža v pritožbenem postopku - javna listina
Iz zapisnika povsem jasno izhaja, da pritožnik na obravnavi nujnega dednega deleža ni uveljavljal. Z izjavo, da priznava oporoko in ne uveljavlja ničesar, se je dejansko odpovedal dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Izjave o odpovedi dediščini (ali o sprejemu dediščine) ni mogoče preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
Prvi odstavek 94. člena ZKP med drugim določa, da obdolženec plača stroške postopka, ki jih je povzročil po svoji krivdi, šesti odstavek 95. člena istega zakona pa, da določbe ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov ne veljajo v primerih iz 94. člena tega zakona, torej kadar je obdolženec oziroma obsojenec stroške povzročil po svoji krivdi.
odločanje brez razpisa naroka - pogoji za izdajo - nesporno dejansko stanje - zahteva za izvedbo naroka - nedovoljene pritožbene novote - nekrivdni razlog za kasnejše predlaganje drugega dokaza
Toženka ne izkaže, zakaj iz opravičljivih razlogov, to je razlogov, ki niso posledica njene procesne neskrbnosti, predmetnega ni zatrjevala, predložila in predlagala do izdaje izpodbijane sodbe, ampak je navedeno storila šele v pritožbi zoper sodbo, kar je posledično prepozno in neupoštevno. Od zadnjega dogodka dne 18.2.2021 je imela po presoji pritožbenega sodišča do izdaje sodbe z dne 25.2.2021 na voljo povsem dovolj časa, da bi, če bi ravnala z zadostno procesno skrbnostjo, ki se od stranke pričakuje, lahko vse navedeno uveljavljala že pred sodiščem prve stopnje. Omenjenih trditev in dokazov, ki jih podaja šele v pritožbi zoper sodbo, zato pritožbeno sodišče kot neupoštevnih pritožbenih novot ni upoštevalo.
Predpostavke za uporabo 488. člena ZPP so le nespornost dejanskega stanja in okoliščini, da ni drugih ovir za izdajo sodbe in da stranka naroka ni zahtevala. Izdaja sodbe po 488. členu ZPP je možna kadarkoli v postopku na prvi stopnji sojenja, če nastopi pogoj nespornega dejanskega stanja. Takšno stanje je bilo podano, saj toženka nobenega konkretno zatrjevanega dejstva s strani tožnice kljub pozivu ni prerekala. Ob tem je zmotno stališče toženke, da je prišlo do prekluzije in da bi morala biti o nastopu prekluzije toženka posebej opozorjena. Toženkin ugovor zoper sklep o izvršbi je bil glede zatrjevanih dejstev s strani tožnice povsem prazen (op. pavšalno nasprotovanje, da terjatev po temelju in višini ni utemeljena, ne zadošča), pri čemer bi se toženka morala in mogla zavedati možnosti izdaje sodbe na podlagi 488. člena ZPP (op. zamudne sodbe, na možnost katere je stranko treba opozoriti, v zadevah iz izvršbe namreč ni mogoče izdati, je pa vsekakor mogoče izdati sodbo po 488. členu ZPP). Nasprotna stranka se v takšnem primeru mora brez vsakršnih dodatnih opozoril izreči do dopolnitve tožbe, če želi preprečiti izdajo sodbe po 488. členu ZPP, saj obstoji njena dolžnost izjaviti se do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke, ki je razvidna že iz 7. in 212. člena ZPP, pri čemer je na tej podlagi nato omogočena uporaba 214. člena ZPP ter posledično 488. člena ZPP.
predmet izvršbe - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe v etažni lastnini - neločljiva povezanost - neurejeno zemljiškoknjižno stanje
Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je na predmetu izvršbe vzpostavljena etažna lastnina. To pa pomeni, da stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), na katerega se sklicuje pritožnik, v konkretnem primeru ne velja. Gre za izjemo od navedenega načela, po katerem posamezni deli, na katerih je vzpostavljena etažna lastnina ne delijo usode zemljišča in niso sestavni del le-tega, temveč predstavljajo pravno samostojno stvar.
V nasprotju z načelom superficies solo cedit, po katerem je zgradba sestavina zemljišča in ni v samostojnem pravnem prometu, z vzpostavitvijo etažne lastnine stavbišče postane neločljivo povezan skupen del stavbe, ki je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov stavbe v etažni lastnini, in je tako stavbišče tisto, ki ni več v samostojnem pravnem prometu. Neločljivo je povezano z lastnino na posameznem delu. V konkretnem primeru to za stavbišče iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, kar bo res še treba urediti. A to ne predstavlja ovire za prodajo posameznega dela, ki je kot tak vknjižen v zemljiški knjigi v korist dolžnika.
neplačilo sodne takse - ugovor se šteje za umaknjen
Ker dolžnica predpisane sodne takse ni plačala in ker pritožbeno ni sporno, da v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ šteje za umaknjen.
ZPP člen 116, 120.. OZ člen 6, 6/2.. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 16.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - obstoj upravičenega razloga za zamudo
Sodišče je imelo vso podlago za zaključek, da pri pooblaščencu tožeče stranke ni obstajal upravičen vzrok, ki predstavlja opravičljivo oviro za stranko pri izvedbi določenega procesnega dejanja. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče le, če je zamudo povzročil dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko in ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
V danem primeru bolezen pooblaščenca tožeče stranke ni upravičen vzrok za zamudo pritožbenega roka in bi glede na dejstvo, da je z blažjimi simptomi zbolel šele 21. dan pritožbenega roka, lahko pritožbo do pričetka bolezni že vložil ali pa bi lahko zaradi bolezni pooblaščenca, tožeča stranka poiskala drugega pooblaščenca za vložitev tožbe.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje za poslovanje - preklic dovoljenja
Zakonske določbe ni dovoljeno razlagati preširoko, da bi zajemala tudi naknadni preklic danega dovoljenja, takšna razlaga ne ustreza namenu zakona in za gospodarski subjekt ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude. Zato jo je potrebno tolmačiti ozko, se pravi zgolj za primer, da lastnik objekta ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - odgovor upnika na ugovor tretjega
ZIZ v drugem odstavku 65. člena določa, da v kolikor upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne. Sodišče v izvršbi v tej fazi odločanja o ugovoru tretjega namreč ne opravi vsebinske presoje upnikovega nasprotovanja, temveč na podlagi upnikove izjave, da ugovoru tretjega nasprotuje, ugovor le zavrne.
ZIZ člen 55, 55/1. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 408, 408/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - zavarovane terjatve
V postopku osebnega stečaja odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP drugače določeno (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP). Ker pa začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, tudi postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
opis kaznivega dejanja - sostorilstvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - oprostilna sodba
Iz konkretnega opisa kaznivega dejanja ne izhaja, na kakšen način naj bi obdolženi kot sostorilec istočasno z mladoletnikom uresničil znake očitanega kaznivega dejanja. Obdolženčeva ustrezna teža prispevka h kaznivemu dejanju je nujni pogoj sostorilstva. V konkretnem opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja pa ni z ničemer konkretizirano, kdaj in na kakšen način naj bi obdolženi dal svoj prispevek h kaznivemu dejanju.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 44, 44/1, 44/1-2.
sodni register - zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - sklep o zavarovanju - začasna odredba - vpis spremembe družbenika v sodnem registru
Začasna odredba se v skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSReg le zaznamuje pri poslovnem deležu družbenika, na katerega se ta nanaša. Ne more pa biti podlaga za vpis spremembe imetništva poslovnega deleža, saj za to ni podlage v materialnem pravu.
odškodninski spor - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - elementi odškodninske odgovornosti - trditvena in dokazna podlaga tožbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - preklic neresničnih trditev
Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe, razen če je očitno, da stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
V postopku izdaje zamudne sodbe sodišče za podlago vzame dejansko stanje, ki izhaja iz tožbenih trditev, če dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Glede na podane trditve tožnika o elementih odškodninske odgovornosti je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je na podlagi zatrjevanih dejstev, navedenih v tožbi, tožbeni zahtevek utemeljen (sklepčnost tožbe).
ZPP člen 161, 339, 339/2-14. ZFPPIPP člen 121, 121/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - stroški postopka - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - materialni stroški
Očitek sodišču prve stopnje, da ni obrazložilo, zakaj je upnikom naložilo, da so dolžni dolžniku nerazdelno povrniti nastale stroške v zvezi s postopkom obravnave ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, je utemeljen.
razdelitveni narok - sklep o poplačilu - prenehanje terjatve
Pritožba ne zatrjuje, kdaj je upnikova terjatev prenehala oziroma ne izkaže, da je upnikova terjatev prenehala pred razdelitvenim narokom. Ob navedenem je potrditi obračun upnikove terjatve po sodišču prve stopnje na dan razdelitvenega naroka ter glede na prvi in drugi odstavek 208. člena ZIZ potrditi tudi izpodbijano odločitev
postopek osebnega stečaja - pravno sredstvo - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - prerekanje terjatev v stečaju - sklep o preizkusu terjatev - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - napotitev na tožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik vložil dva ugovora, v katerih je navedel, da ju vlaga zaradi prerekanja terjatev zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev. Taka izjava vsebuje tako ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev iz 62. člena ZFPPIPP in ugovor o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Gre za različna pravna sredstva. Na tak način ju je obravnavalo tudi sodišče prve stopnje. Obe vlogi dolžnika je sicer zavrnilo, vendar le glede pravnega sredstva ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. O ugovoru o prerekanju terjatev v izreku sklepa (pravilno) ni ničesar odločilo.
Zmotno je dolžnikovo stališče, da bi moralo že sodišče, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom, na podlagi izjave dolžnika o prerekanju terjatev odločiti, da je upravitelj neutemeljeno priznal terjatve upnikov. Sodišče prve stopnje bi mu moralo le odgovoriti, da bo na podlagi njegovega ugovora o prerekanju prijavljenih terjatev odločilo le o tem, koga bo napotilo, da vloži ustrezno tožbo, ali dolžnika, ki je terjatev določenega upnika prerekal, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) ne obstoji, ali pa upnika, ki je terjatev prijavil, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) zoper dolžnika obstoji. Odločitev o tem bo vsebovana v sklepu o preizkusu terjatev.
Odločitve sodišča o zavrnitvi neutemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je pravilna. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da glede tega pravnega sredstva dolžnik ni niti v ugovoru niti pozneje v pritožbi navedel nobenih relevantnih dejstev, ki bi narekovala popravo podatkov o prijavljenih terjatvah posameznih upnikov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
Da lahko stečajni upravitelj vodi posle, mora biti seznanjen z vso dokumentacijo in pisanji, naslovljenimi na stečajnega dolžnika, najsi bodo sodna ali izvensodna.
Druge fizične osebe kot stečajnega upravitelja, ki bi lahko sprejela izjavo volje, načeloma pri stečajnemu dolžniku ni. Ta sicer lahko pooblasti druge osebe za prevzem pisanj, česar ni dolžan in predlagatelj pooblastila drugemu ne zatrjuje.
Določba je specialna in četudi se izrecno ne nanaša na vročanje izvensodnih pisanj, jo je potrebno tako razlagati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - individualizacija denarne odškodnine - enotna sodna praksa - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnik je utrpel poškodbe glave (krvavitev v možganih in pretres ter zlom nosni kosti in rana na čelu) ter poškodbe rok in sicer zlom desne podlahtnice, zlom 4. in 5. dlančnice leve roke in večkomadni zlom končnega členka palca leve roke in še zlom 9. in 10. rebra na desni strani in udarnino obeh pljučnih kril (tč. 8. obrazložitve). Poškodba glave je bila ocenjena kot „kompleksna“ in povzetek le bistvenih okoliščin, ki sodijo v odločilna dejstva za odmero denarne odškodnine za telesne bolečine (zdravljenje je trajalo 33 mesecev, od tega 36 dni hospitaliziran, 9 dni hude telesne bolečine, 3 tedne srednje hude, 4 mesece lahke, občasne in srednje lahke do konca zdravljenja, trajne bolečine zaradi glavobolov pri fizičnih obremenitvah ali obremenitvah vida, sluha ali pri mentorskem delu – podrobno v tč. 11 obrazložitve) utemeljujejo denarno odmero v znesku 45.000,00 €. Posledice škodnega dogodka so pri tožniku trajne in sicer tako glede poškodbe glave (pokontuzijski sindrom, zato ima težave s spominom, koncentracijo, pozornostjo, je razdražljiv, občasno agresiven ima obdobja depresije in pogoste glavobole) kot glede rok, saj ima trajne organske in funkcionalne posledice v predelu desnega zapestja, katerega gibljivost je v primerjavi z levim omejena na 40%, ter poškodovane palec leve roke in 4. ter 5. dlančnico leve roke, zaradi česar ne zmore več opravljati dela, s katerim se je preživljal (reševalec), opustiti je moral vrsto športnih aktivnosti, zaradi tega pa občasno trpi blage do zmerne duševne bolečine (podrobneje v tč. 18. obrazložitve). Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 94.500,00 € (tč. 20. obrazložitve). V septembru 2020 je bila neto plača na zaposlenega v gospodarstvu 1.169,52 €, kar torej pomeni, da je tožniku bilo prisojenih 80 povprečnih plač.
sporni predmet - določitev vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - vmesni ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - stvarna pristojnost - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
Sodišče prve stopnje je obširno, skrbno in pravilno obrazložilo, da četudi tožnica z dajatvenim zahtevkom zahteva le plačilo 100 EUR, pa z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva ugotovitev, da obstaja njena pravica do odškodnine zaradi izbrisa vseh njenih obveznic, kar tožnica sama ocenjuje na 45.400 EUR (454 obveznic, vsaka v nominalni vrednosti 100 EUR). Tem razlogom pritožbeno sodišče nima kaj dodati in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Sodišče prve stopnje je zelo podrobno analiziralo tudi sodno prakso in pojasnilo, zakaj je treba določiti vrednost spornega predmeta tudi za vmesne ugotovitvene zahtevke; pritožba nobenega teh razlogov sodišča prve stopnje ne napada s konkretiziranimi argumenti, temveč le pavšalno in vsebinsko prazno navrže, »da ni res,« da je vrednost spornega predmeta dvakrat 45.400 EUR.