Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 169, 169-2, 170, 170/3, 244.. ZZVZZ člen 80, 80/1, 80/2, 80/3, 80/5, 81.. ZPP člen 4, 8.. URS člen 51.. ZPacP člen 3.
osebni zdravnik - pravica do izbire
Tako kot 80. člen ZZVZZ zavarovancem pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja poleg ostalih zagotavlja pravico do proste izbire splošnega osebnega zdravnika (1. in 2. odstavek) in določa, da si zavarovana oseba izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta, kar se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja (3. odstavek), je sistemsko edino logično, da ima takšno možnost tudi izbrani osebni zdravnik. Za ureditev načina uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika 5. odstavek ZZVZZ pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj izrecno določa, da ga uredi s splošnim aktom. Torej s POZZ, po katerih lahko tudi osebni zdravnik, ki ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil, predlaga prekinitev izbire. Prav takšno dejansko stanje je po prepričljivih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča podano tudi v obravnavani zadevi.
ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/1, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - napačna vročitev - vročilnica - javna listina - izpodbijanje vročilnice - trditveno in dokazno breme - neizvedba dokaza - nedovoljenost informativnih dokazov
Ker dolžnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zamude ni zatrjeval, oziroma ji je celo nasprotoval, pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso podani. Če se stranka sklicuje na to, da je zamudila rok za ugovor zaradi napake sodišča (zatrjevana nepravilna vročitev sklepa o izvršbi je uveljavljanje napake sodišča), to ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj so stranki za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (na primer pritožba), ne pa institut vrnitve v prejšnje stanje.
Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki temu bremenu ni zadostil. Ob tem, ko se v spisu nahaja vročilnica, ki dokazuje vročitev sklepa o izvršbi dolžniku osebno, na njegovem naslovu, le s trditvami o prevzemu pošiljke s strani tretje osebe, ki se nahaja na drugem naslovu, temu bremenu ni zadostil. In ker že njegove trditve o napačni vročitvi niso bile celovito konkretizirane, da bi vzbudile dvom v vročilnico, tudi izvedba predlaganih zaslišanj v zvezi z zatrjevanim napačnim prevzemom pošiljke ni bila potrebna. Z njihovo izvedbo namreč dopolnjevanje pomanjkljive trditvene podlage ne bi bilo mogoče, saj informativni dokaz, ki bi bil šele podlaga na podajo relevantnih trditev, ni dovoljen.
ZD člen 40, 133, 133/1, 138, 138/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
izpodbijanje sklepa o dedovanju - priznanje pravne veljavnosti oporoke - nujni dedič - nujni delež - podpis zapisnika zapuščinske obravnave - odpoved dediščini - uveljavljanje pravice do nujnega dednega deleža v pritožbenem postopku - javna listina
Iz zapisnika povsem jasno izhaja, da pritožnik na obravnavi nujnega dednega deleža ni uveljavljal. Z izjavo, da priznava oporoko in ne uveljavlja ničesar, se je dejansko odpovedal dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Izjave o odpovedi dediščini (ali o sprejemu dediščine) ni mogoče preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - posodobljen seznam terjatev - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - poziv sodišča na dopolnitev predloga - zavrženje predloga
Glede na povsem jasno in nedvoumno zakonsko določbo prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP je tako sklicevanje sodišča prve stopnje v pozivnem sklepu povsem dovolj in pri dolžniku ni moglo vzbuditi nobenega dvomu o tem, kaj mora svojemu predlogu še priložiti. Ker slednjega dolžnik v naknadno postavljenem roku ni storil, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga glede na določbo drugega odstavka 221.d člena ZFPPIPP pravilna.
ZIZ člen 38, 239. ZPP člen 163, 163/6, 325, 325/1.
dopolnilni sklep o stroških - postopek zavarovanja z začasno odredbo - povrnitev stroškov postopka zavarovanja - stroškovna ločenost postopka z začasno odredbo - načelo kontradiktornosti
Postopek zavarovanja z začasno odredbo ne predstavlja sestavnega dela pravde, ampak gre za samostojen postopek, ki je urejen v ustreznih določilih ZIZ. V konkretnem primeru je bil postopek zavarovanja že pravnomočno zaključen z odločitvijo sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe in stroških postopka zavarovanja. V tem pritožbenem postopku se tako odloča le o dopolnilnem sklepu k (že pravnomočni) odločitvi sodišča prve stopnje, da stroške postopka zavarovanja krije upnik, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi odlašalo z odločitvijo še o teh stroških postopka.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva - prikrajšanje nujnega deleža - pravica do nujnega deleža - vračunanje darila zakonitemu dediču - obstoj darila - vrnitev darila - manj verjetna pravica
Prvostopenjsko sodišče je ob dejstvu, da je obstoj darila sporen, ravnalo prav, ko je zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. Šele ko bo v pravdi ugotovljeno, ali gre pri pogodbi z dne 11. 3. 1968 za darilno ali odplačno pogodbo, bo lahko prvostopenjsko sodišče odločalo o dednopravnih vprašanjih, kot so obstoj in prikrajšanje nujnega deleža, vračunavanje in vrnitev daril.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-12, 71, 71/1, 71/2. ZIUPOPDVE člen 121. Sklep o spremembi Sklepa o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe (2021) člen I. Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (13.05.2021) člen 2.
odlog izvršbe - dom dolžnika - interventni ukrepi - COVID-19 - epidemija - trditveno breme - izvršilni naslov - nasprotovanje vsebini izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - pomanjkanje aktivne legitimacije - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
V tem postopku dolžnica terjatvi upnika na izpraznitev in izročitev stanovanja, za katero ima ta izvršilni naslov, ne more nasprotovati.
Dejstvo, da se bo morala dolžnica z družino preseliti, pa (še) nima druge nepremičnine, v kateri bi lahko uredili nov dom, ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Iz dolžničinih trditev pa izhaja, da njene zdravstvene težave trajajo že več let, kar pomeni, da ne gre za oviro, ki bi ji le trenutno onemogočala, da bi si uredila nov dom drugje. Če sama fizično ni sposobna iskanja stanovanja, lahko za to pooblasti koga drugega (npr. družinskega člana).
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 je z 31. 12. 2020 z določenimi izjemami res odložil izvršbo za dolžnike, ki so fizične osebe. Ukrep odloga izvršbe je veljal do 31. 1. 2021, vendar ga je Vlada Republike Slovenije podaljšala dvakrat in sicer najprej do 17. 3. 2021 in naknadno do 18. 4. 2021. Z njim in dvakratnim podaljšanjem je bil tako odlog izvršbe odložen (le) do 18. 4. 2021, zaradi česar izpodbijana odločitev ni v nasprotju s tem zakonom.
Epidemija ni več razglašena, zadnji Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 12. 5. 2021 je prenehal veljati z iztekom 15. 6. 2021. Sicer pa dolžnica konkretnih ukrepov, povezanih z razglašeno epidemijo, ki bi ji onemogočali iskanje novega bivališča ni niti zatrjevala, še manj dokazovala, zato konkretnejša obravnava njenega predloga v zvezi s tem razlogom niti ni mogoča.
nepravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - roki - prekluzivni rok
Dolžnik je sklep sodišča prve stopnje prejel 11. 5. 2021, rok za vložitev pritožbe se je iztekel 19. 5. 2021, pritožbo je vložil 20. 5. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega pritožbenega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).
nepravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - roki - prekluzivni rok
Dolžniku je bilo pisanje vročeno s fikcijo vročitve 6. 3. 2021. Rok za vložitev pritožbe se je iztekel 15. 3. 2021, dolžnik pa je pritožbo vložil 16. 3. 2021, kar je po izteku 8 dnevnega pritožbenega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048447
ZOR člen 28, 28/1, 85, 85/3, 89, 89/1, 279, 279/1, 279/2, 387, 1089. OZ člen 18, 18/1, 376. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) uzanca 116, 119.
pooblastilo za zastopanje - konkludentno ravnanje - gradbena pogodba - končni obračun - izvensodna poravnava - arbitražni dogovor - pripoznava dolga - prenehanje teka zamudnih obresti
Tožena stranka je sama navajala, da je bil A. njen pooblaščenec, ker dela tožničinih trditev, da "se je (A. A.) pred uvedbo izvajalca v posel tako tudi pismeno identificiral in da je bila tudi ženina izjava, da bo vse aktivnosti v vezi celotne pogodbe št. 6/98 vodil njen mož", v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala. Zato v tem pritožbenem postopku tudi ne more uspeti s sklicevanjem na tretji odstavek 85. člena ZOR v smislu, da je šlo za poslovanje med dvema gospodarskima družbama in da mora zato vsak pogodbenik vedeti, da mora za pravno veljavnost sklenjenih pravnih poslov in pogodb to odobriti in skleniti zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.
Stranke gradbene pogodbe s končnim obračunom uredijo medsebojna razmerja in določijo način izvršitve njihovih medsebojnih pravic in obveznosti.
Zaradi obstoja veljavnega Zapisnika pravni temelj vtoževane terjatve ni več v gradbeni pogodbi št. 6/98, temveč v omenjenih zapisnikih.
Določba o prepovedi obrestnih obresti ima naravo kogentnega predpisa, katerega uporabe pa stranki s pogodbo ne moreta izključiti.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 44, 44/1, 44/1-2.
sodni register - zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - sklep o zavarovanju - začasna odredba - vpis spremembe družbenika v sodnem registru
Začasna odredba se v skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSReg le zaznamuje pri poslovnem deležu družbenika, na katerega se ta nanaša. Ne more pa biti podlaga za vpis spremembe imetništva poslovnega deleža, saj za to ni podlage v materialnem pravu.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - odgovor upnika na ugovor tretjega
ZIZ v drugem odstavku 65. člena določa, da v kolikor upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne. Sodišče v izvršbi v tej fazi odločanja o ugovoru tretjega namreč ne opravi vsebinske presoje upnikovega nasprotovanja, temveč na podlagi upnikove izjave, da ugovoru tretjega nasprotuje, ugovor le zavrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00047273
ZPP člen 7, 7/2, 109, 458, 458/1. OZ člen 619, 650. ZVPot člen 37b, 37b/3.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - stvarna napaka - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - asfaltiranje poti - neizvedba predlaganega dokaza - žalitev sodišča v vlogi - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - denarno kaznovanje strank
Za gradbeno pogodbo, ki je sicer posebna vrsta podjemne pogodbe, gre, če je predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja bodisi izgradnja objekta, ki ima značilnosti določene v 650. členu OZ, torej za izgradnjo katerega so potrebna večja in zahtevnejša dela, bodisi druga gradbena dela na zemljišču oz. obstoječem objektu (odstranitev, rekonstrukcija objekta). Asfaltiranje dvorišča tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja nobeno izmed naštetih vrst gradbenih del.
Zaradi obstoja zatrjevanih madežev, ki so bili po ugotovitvah sodišča prve stopnje prisotni več kot leto dni, asfalt sicer ni izgubil na funkcionalnosti, vendar pa gre za napako, zaradi katere asfalt nima tistih odlik, ki so molče dogovorjene, ne glede na to, da madežev sedaj ni več. Zatorej dolgotrajno prisotni madeži predstavljajo stvarno napako.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da je bilo žaljenje storjeno s pisno vlogo. Ne glede na to, kako hitro in v kakšni jezi oziroma efektu je vloga napisana, ima njen vlagatelj, za razliko od ustnih izjav, vselej čas za razmislek, ali je vloga primerna za oddajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00048114
OZ-UPB1 člen 131. ZPP člen 2, 7, 212, 341, 358. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 5/3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (2005) člen 4, 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 3.
odgovornost zavarovanca za nezgodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - protipravno ravnanje - krivda za opustitev - delo na terenu - padec na pohodni površini - zmotna uporaba materialnega prava - trditveno in dokazno breme - trditve o odločilnih dejstvih - dokazovanje odločilnih dejstev - nastanek poškodbe v zvezi z delom - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - kmetijsko zemljišče - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - nesporna dejstva - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave
Na proizvodnih zemljiščih (med katera sodijo tudi vinogradi) ne velja tako stroga ureditev glede varnosti na delovnem mestu. V okoliščinah konkretnega primera je še manj sprejemljiva razlaga sodišča prve stopnje, da bi moral delodajalec "predmetno luknjo oz. kotanjo v katero je stopil tožnik in se telesno poškodoval ustrezno označiti" oziroma očitek o tem, da zavarovanec toženke "več kot mesec dni" ni pokosil trave v vinogradu. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne pomeni nič drugega kot če bi zakonodajalec zapisal:"V vinogradih mora biti trava pokošena tako, da se vidi vsaka neravnina. Če neravnina sega do višine gležnja in je velika kot stopalo odraslega človeka, jo je potrebno izravnati ali vidno označiti.". Kriteriji za vzpostavitev takšnega dolžnostnega ravnanja pa morajo biti objektivizirani in sicer morajo upoštevati potrebo po določenem ravnanju v določenem položaju in dejansko možnost drugačnega ravnanja, s katerim bi se povzročitvi škode lahko izognil, pa tudi predvidljivost nastanka škode. Za dela, ki se odvijajo v naravnem okolju, torej okolju, ki ga ne ustvari delodajalec, ne morejo veljati tako strogi pogoji, ker delodajalec teh zunanjih, od njegove volje praviloma neodvisnih vplivov, ne more povsem nadzorovati.
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je pri tožnici kasneje prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja (sodni izvedenec ugotavlja, da se je zdravstveno stanje poslabšalo z 10. 9. 2020), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o pravici, kot jo uveljavlja tožnica. O vseh novotah, ki nastanejo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, v konkretnem primeru po 20. 1. 2020, mora najprej odločiti tožena stranka, torej ZPIZ, kajti v nasprotnem primeru bi sodišče prve stopnje brez pravne podlage prevzelo pristojnosti navedenega zavoda.
ZFPPIPP člen 172, 172-3, 172-4. ZPP člen 219b, 286b.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - izvedensko mnenje - sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca - dvom o pravilnosti izvedeniškega mnenja - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je izvedenka morala pregledati obsežno poslovno dokumentacijo dolžnika, kar je razumljivo zahtevalo tudi več kontaktov z dolžnikom (predvsem telefonskih in video sestankov).
Sodelovanje upnikov pri pregledu te dokumentacije je težko izvedljivo, saj velik del te, zlasti pogodbe s kupci, nominacije in prednaročila, vsebuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - podatki davčnega zavezanca - predložitev neresničnih podatkov - zakonska domneva - trditveno breme
Ker gre za zakonsko domnevo je na dolžnici trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je davčnemu organu dala resnične, pravilne in popolne podatke in kateri podatki so to bili (za razliko od tistih, ki izhajajo iz davčne odločbe).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050057
ZKP člen 358, 358/3, 371, 371/1, 371/1-11, 391. KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3.
nasilje v družini - oprostilna sodba - ni dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nasilje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - izpovedba priče (oškodovanca) - podrejen položaj
Sodišče bi lahko, ko je dokazni postopek pokazal, da je družinska skupnost oziroma zunajzakonska zveza med obdolžencem in oškodovanko prenehala, opis kaznivega dejanja prilagodilo ugotovljenemu dejanskemu stanju z navedbo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, kaznivo dejanje pa kvalificiralo po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1. S tem v opis kaznivega dejanja ne bi nedovoljeno poseglo in obdolžencu ne bi ravnalo v škodo, saj bi dodalo tiste znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 191. členu KZ-1, za katerega je predpisana nižja kazen zapora, in sicer do treh let, in še vedno bi bilo opisano isto ravnanje kot pred posegom.