izvedensko mnenje - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni
Ker je bilo izkazano, da je tožeča stranka v spornem obdobju opravljala tudi težja fizična dela, česar ji zdravstveno stanje ni dopuščalo, je sodišče pravilno ugotovilo njeno nezmožnost za delo vse do premestitve 15. 12. 2019. Obveznost delodajalca organizirati delo, res ni predmet tega socialnega spora, zato je brezpredmetno razlogovanje, kaj bi delodajalec moral zagotoviti tožeči stranki. To je podvrženo raznim prekrškovnim sankacijam po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Bistveno je, da tožeči stranki niso bile priznane stvarne razbremenitve v okviru invalidskega postopka.
URS člen 22, 35, 36. ZKP člen 83, 215, 215/1, 285, 285.e.
hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi - predlog za izločitev dokazov - pravna oseba - povezanost z družino - sostorilstvo - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - nezakonitost odločbe - obrazložitev odredbe - konkretizacija - načelo sorazmernosti
Ob tem pa ne gre prezreti, da je iz izreka odredbe o hišni preiskavi povsem jasno in določno razviden tudi namen hišne preiskave, pri čemer je preiskovalni sodnik v nadaljevanju še pojasnil, da je potrebno upoštevati tudi družinsko povezanost in lastniško strukturo družbe Dialog-si.net, ki je v neposredni lasti žene obdolženega B. V. in posledično obstoj verjetnosti, da je navedene predmete B. V. prenesel tudi na naslov, kjer prebiva.
Tretji je vložil pritožbo s priporočeno pošto, kar je vidno iz dohodnega zaznamka. V glavi pritožbe je navedeno ime pooblaščenca, sedež pisarne ter na zadnji strani firma tretjega. Vendar nikjer ni podpisa, prav tako ni priloženega (podpisanega) pooblastila.
ZSDP-1 člen 6, 42, 79, 79/1, 79/2, 79/3, 118.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 4, 4/1, 4/2.
dodatek za nego otroka - slabovidna oseba - (ne)izpolnjevanje pogojev
Glede na sodno izvedensko mnenje, potrjeno s pisno izjavo lečeče specialistke je sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, da tožničinega sina ni mogoče uvrstiti med slabovidne otroke po 4. členu Pravilnika. Ni ga mogoče šteti za slabovidnega, saj je njegov vid korigiran 100 %.
DZ člen 199.. ZZZDR člen 133.. OZ člen 311, 316, 316-5.
preživnina - verzija - režijski stroški - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - stroški najemnine - pobotni ugovor - vzajemne terjatve - terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja
V spornem obdobju je mld. A. (zaradi zdravstvenih težav matere - toženke in na podlagi dogovora staršev) dejansko prebival pri očetu - tožniku. Tožnik je v tem času kril izdatke, ki bi jih morala nositi toženka. S tem je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnika) in okoriščenja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženke), kar ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu iz 199. člena DZ oziroma 133. člena ZZZDR.
Čeprav se sodišče druge stopnje v splošnem strinja s pritožnikom, da konfliktna situacija po sebi, niti njeno dojemanje v obdolženčevem primeru, naklepnega ravnanja pri obravnavanem kaznivem dejanju grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1 ne izključujeta, hkrati opozarja na pomen celovite dokazne ocene, ki je v popolnem zajetju vsebine dokazov, kot v njeni pravilni povezavi.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - nezakonita odpoved - vračilo denarnega nadomestila prejetega za čas brezposelnosti
Ko gre za primere odprave odločbe o priznanju nadomestila med brezposelnostjo na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZUTD je v 1. alineji drugega odstavka 140. člena ZUTD jasno določeno, da ima zavod pravico zahtevati od delodajalca neto zneske denarnega nadomestila izplačanega zavarovancu do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče in torej ne od zavarovanca.
ZUPJS člen 10, 10/5, 10/6.. ZUP člen 7.. ZSVarPre člen 6, 6/1.
denarna socialna pomoč - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Sicer je pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči, kar velja tudi za uveljavljanje višjih denarnih prejemkov zaradi zanikanja zunajzakonske skupnosti kot v predmetni zadevi, potrebno prvenstveno izhajati iz 1. odst. 6. člena ZSVarPre. Po cit. določbi ZSVarPre je vsakdo primarno po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživljanje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so upravičene le osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oz. ne morejo vplivati. Ker tožnikoma zakonske domneve o obstoju zunajzakonske skupnosti ob treh skupnih otrocih, čeprav zanje ne skrbita, prijavljenem v ločenem gospodinjstvu, na istem naslovu v istem stanovanju tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspelo izpodbiti, pritožba ne more biti uspešna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00047273
ZPP člen 7, 7/2, 109, 458, 458/1. OZ člen 619, 650. ZVPot člen 37b, 37b/3.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - stvarna napaka - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - asfaltiranje poti - neizvedba predlaganega dokaza - žalitev sodišča v vlogi - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - denarno kaznovanje strank
Za gradbeno pogodbo, ki je sicer posebna vrsta podjemne pogodbe, gre, če je predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja bodisi izgradnja objekta, ki ima značilnosti določene v 650. členu OZ, torej za izgradnjo katerega so potrebna večja in zahtevnejša dela, bodisi druga gradbena dela na zemljišču oz. obstoječem objektu (odstranitev, rekonstrukcija objekta). Asfaltiranje dvorišča tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja nobeno izmed naštetih vrst gradbenih del.
Zaradi obstoja zatrjevanih madežev, ki so bili po ugotovitvah sodišča prve stopnje prisotni več kot leto dni, asfalt sicer ni izgubil na funkcionalnosti, vendar pa gre za napako, zaradi katere asfalt nima tistih odlik, ki so molče dogovorjene, ne glede na to, da madežev sedaj ni več. Zatorej dolgotrajno prisotni madeži predstavljajo stvarno napako.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da je bilo žaljenje storjeno s pisno vlogo. Ne glede na to, kako hitro in v kakšni jezi oziroma efektu je vloga napisana, ima njen vlagatelj, za razliko od ustnih izjav, vselej čas za razmislek, ali je vloga primerna za oddajo.
ZPP člen 116, 120.. OZ člen 6, 6/2.. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 16.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - obstoj upravičenega razloga za zamudo
Sodišče je imelo vso podlago za zaključek, da pri pooblaščencu tožeče stranke ni obstajal upravičen vzrok, ki predstavlja opravičljivo oviro za stranko pri izvedbi določenega procesnega dejanja. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče le, če je zamudo povzročil dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko in ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
V danem primeru bolezen pooblaščenca tožeče stranke ni upravičen vzrok za zamudo pritožbenega roka in bi glede na dejstvo, da je z blažjimi simptomi zbolel šele 21. dan pritožbenega roka, lahko pritožbo do pričetka bolezni že vložil ali pa bi lahko zaradi bolezni pooblaščenca, tožeča stranka poiskala drugega pooblaščenca za vložitev tožbe.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni podana pravna korist za vložitev predloga za oprostitev sodnih taks, saj gre za primer, ko zakon izrecno določa, da se sodne takse za takšne spore ne plačujejo, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 12. točke prvega odstavka 270. člena ZPP v povezavi z 274. členom ZPP ter 19. členom ZDSS-1 zaradi pomanjkanja pravnega interesa, predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo.
pravna oseba - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom in da ima odprta dva transakcijska računa, ki nista blokirana. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse, ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. Na predlagatelju je, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje – še posebej, ker gre v danem primeru za plačilo zelo nizkega zneska sodne takse – ogroženo.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva - prikrajšanje nujnega deleža - pravica do nujnega deleža - vračunanje darila zakonitemu dediču - obstoj darila - vrnitev darila - manj verjetna pravica
Prvostopenjsko sodišče je ob dejstvu, da je obstoj darila sporen, ravnalo prav, ko je zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. Šele ko bo v pravdi ugotovljeno, ali gre pri pogodbi z dne 11. 3. 1968 za darilno ali odplačno pogodbo, bo lahko prvostopenjsko sodišče odločalo o dednopravnih vprašanjih, kot so obstoj in prikrajšanje nujnega deleža, vračunavanje in vrnitev daril.
ZKP člen 219a, 219a/1, 285e, 285e/1, 378, 378/1, 378/2. ZODPol člen 19.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - forenzična preiskava - izvedenec, zaposlen pri Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) - pritožbena seja
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, ki je obrazloženo v točki 7. izpodbijanega sklepa, da poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz. Stališče temelji na pravilni razlagi 19. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji ( v nadaljevanju ZODPol), katerega vsebina je v celoti povzeta v nadaljevanju citirane točke obrazložitve, kjer je zapisano, da je NFL specializirana notranja organizacijska enota Generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih izidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti, da izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja za potrebe policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih državnih organov ter da naloge opravlja avtonomno in v skladu s strokovnimi standardi in navodili, strokovnjaki, ki so zaposleni v laboratoriju, pa so pri opravljanju izvedeništva neodvisni.Z ZODPol je normativno urejen status, avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL, zato pavšalni očitki in na napačni podmeni sloneči pritožbeni pomisleki s tem v zvezi niso utemeljeni. NFL je pridobil akreditacijo po standardu SIST EN IEC/ISO 17025:2017 za dejavnosti, ki so opisane v prilogi akreditacijske listine in obsega forenzično preskušanje, kemijo, vzorčenje, biologijo in biokemijo (skrajšan opis obsega akreditacije 3.1). Navedeno zagotavlja ne le neodvisnost pri preiskavah, temveč tudi strokovnost ugotovitev, te pa so še vedno lahko predmet presoje le v dokaznem postopku, tudi s pomočjo izvedencev, ki jih v ta namen postavi sodišče, če se to pokaže za potrebno.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - odgovori na pripombe - pripombe na cenitveno poročilo
Pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilka glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovorila, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.
postopek osebnega stečaja - pravno sredstvo - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - prerekanje terjatev v stečaju - sklep o preizkusu terjatev - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - napotitev na tožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik vložil dva ugovora, v katerih je navedel, da ju vlaga zaradi prerekanja terjatev zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev. Taka izjava vsebuje tako ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev iz 62. člena ZFPPIPP in ugovor o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Gre za različna pravna sredstva. Na tak način ju je obravnavalo tudi sodišče prve stopnje. Obe vlogi dolžnika je sicer zavrnilo, vendar le glede pravnega sredstva ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. O ugovoru o prerekanju terjatev v izreku sklepa (pravilno) ni ničesar odločilo.
Zmotno je dolžnikovo stališče, da bi moralo že sodišče, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom, na podlagi izjave dolžnika o prerekanju terjatev odločiti, da je upravitelj neutemeljeno priznal terjatve upnikov. Sodišče prve stopnje bi mu moralo le odgovoriti, da bo na podlagi njegovega ugovora o prerekanju prijavljenih terjatev odločilo le o tem, koga bo napotilo, da vloži ustrezno tožbo, ali dolžnika, ki je terjatev določenega upnika prerekal, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) ne obstoji, ali pa upnika, ki je terjatev prijavil, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) zoper dolžnika obstoji. Odločitev o tem bo vsebovana v sklepu o preizkusu terjatev.
Odločitve sodišča o zavrnitvi neutemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je pravilna. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da glede tega pravnega sredstva dolžnik ni niti v ugovoru niti pozneje v pritožbi navedel nobenih relevantnih dejstev, ki bi narekovala popravo podatkov o prijavljenih terjatvah posameznih upnikov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
izvršilni stroški - stroški opomina - potrebni stroški za izvršbo
Upnik se utemeljeno sklicuje na njegovo pojasnilo v vlogi z dne 2. 3. 2021, v katerem je pojasnil, da je bil strošek opomina potreben po petem odstavku 38. člena ZIZ, kajti do prejema opomina dolžnik ni vedel, da ga upnik terja za plačilo parkirnine. S tem je dal upnik dolžniku možnost, da prostovoljno poravna obveznost brez sodne intervencije, kar pomeni tudi brez dodatnih stroškov izterjave.
stroški postopka - uspeh stranke v postopku - modifikacija tožbenega zahtevka
Tudi pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča uspeha tožeče stranke v socialnem sporu, uveljavitve pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodišče v socialnem sporu presoja zakonitost in pravilnost odločb tožene stranke in v okoliščinah konkretnega primera je bila zaradi navedenega potrebna odprava izpodbijanih odločb tožene stranke ter na tej podlagi razvrstitev tožeče stranke v III. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi omejitvami, ki ustrezajo tožnikovi preostali delovni zmožnosti. Oceno sodišča o uspehu strank v postopku, je potrebno presojati glede na modificiran tožbeni zahtevek in ne na tožbeni zahtevek oblikovan v vloženi tožbi.