Sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo njegove potrebe, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
ZPP člen 161, 339, 339/2-14. ZFPPIPP člen 121, 121/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - stroški postopka - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - materialni stroški
Očitek sodišču prve stopnje, da ni obrazložilo, zakaj je upnikom naložilo, da so dolžni dolžniku nerazdelno povrniti nastale stroške v zvezi s postopkom obravnave ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, je utemeljen.
ZPP člen 116, 120.. OZ člen 6, 6/2.. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 16.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - obstoj upravičenega razloga za zamudo
Sodišče je imelo vso podlago za zaključek, da pri pooblaščencu tožeče stranke ni obstajal upravičen vzrok, ki predstavlja opravičljivo oviro za stranko pri izvedbi določenega procesnega dejanja. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče le, če je zamudo povzročil dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko in ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
V danem primeru bolezen pooblaščenca tožeče stranke ni upravičen vzrok za zamudo pritožbenega roka in bi glede na dejstvo, da je z blažjimi simptomi zbolel šele 21. dan pritožbenega roka, lahko pritožbo do pričetka bolezni že vložil ali pa bi lahko zaradi bolezni pooblaščenca, tožeča stranka poiskala drugega pooblaščenca za vložitev tožbe.
zavrženje pritožbe kot prepozne - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik pritožbo vložil 18. 2. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
DZ člen 199.. ZZZDR člen 133.. OZ člen 311, 316, 316-5.
preživnina - verzija - režijski stroški - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - stroški najemnine - pobotni ugovor - vzajemne terjatve - terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja
V spornem obdobju je mld. A. (zaradi zdravstvenih težav matere - toženke in na podlagi dogovora staršev) dejansko prebival pri očetu - tožniku. Tožnik je v tem času kril izdatke, ki bi jih morala nositi toženka. S tem je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnika) in okoriščenja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženke), kar ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu iz 199. člena DZ oziroma 133. člena ZZZDR.
ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 133, 133/1, 133/2, 140, 140/2.. ZPP člen 224.
začetek izplačevanja pokojnine - invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - poslovodna oseba - direktor
Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi se mu morala invalidska pokojnina izplačevati od 7. 2. 2014, to je od dneva, ko je bil s sodbo z dne 21. 9. 2016 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in mu je bila od tega dne dalje priznana pravica do invalidske pokojnine. Iz potrdila o odjavi iz obveznega zavarovanja z dne 18. 1. 2017 izhaja, da je tožniku zavarovanje prenehalo 23. 6. 2016 na podlagi dokončne odločbe toženca z dne 25. 11. 2016 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 15. 7. 2016. Od dneva, ko je tožniku prenehalo zavarovanje iz naslova družbeništva zasebne družbe B. d. o. o. - v likvidaciji, v kateri je bil hkrati tožnik poslovodna oseba, je tožnik upravičen tudi do izplačevanja invalidske pokojnine (prvi odstavek 111. člena ZPIZ-2).
Da lahko stečajni upravitelj vodi posle, mora biti seznanjen z vso dokumentacijo in pisanji, naslovljenimi na stečajnega dolžnika, najsi bodo sodna ali izvensodna.
Druge fizične osebe kot stečajnega upravitelja, ki bi lahko sprejela izjavo volje, načeloma pri stečajnemu dolžniku ni. Ta sicer lahko pooblasti druge osebe za prevzem pisanj, česar ni dolžan in predlagatelj pooblastila drugemu ne zatrjuje.
Določba je specialna in četudi se izrecno ne nanaša na vročanje izvensodnih pisanj, jo je potrebno tako razlagati.
odškodninski spor - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - elementi odškodninske odgovornosti - trditvena in dokazna podlaga tožbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - preklic neresničnih trditev
Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe, razen če je očitno, da stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
V postopku izdaje zamudne sodbe sodišče za podlago vzame dejansko stanje, ki izhaja iz tožbenih trditev, če dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Glede na podane trditve tožnika o elementih odškodninske odgovornosti je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je na podlagi zatrjevanih dejstev, navedenih v tožbi, tožbeni zahtevek utemeljen (sklepčnost tožbe).
ZSDP-1 člen 6, 42, 79, 79/1, 79/2, 79/3, 118.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 4, 4/1, 4/2.
dodatek za nego otroka - slabovidna oseba - (ne)izpolnjevanje pogojev
Glede na sodno izvedensko mnenje, potrjeno s pisno izjavo lečeče specialistke je sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, da tožničinega sina ni mogoče uvrstiti med slabovidne otroke po 4. členu Pravilnika. Ni ga mogoče šteti za slabovidnega, saj je njegov vid korigiran 100 %.
razdelitveni narok - sklep o poplačilu - prenehanje terjatve
Pritožba ne zatrjuje, kdaj je upnikova terjatev prenehala oziroma ne izkaže, da je upnikova terjatev prenehala pred razdelitvenim narokom. Ob navedenem je potrditi obračun upnikove terjatve po sodišču prve stopnje na dan razdelitvenega naroka ter glede na prvi in drugi odstavek 208. člena ZIZ potrditi tudi izpodbijano odločitev
opis kaznivega dejanja - sostorilstvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - oprostilna sodba
Iz konkretnega opisa kaznivega dejanja ne izhaja, na kakšen način naj bi obdolženi kot sostorilec istočasno z mladoletnikom uresničil znake očitanega kaznivega dejanja. Obdolženčeva ustrezna teža prispevka h kaznivemu dejanju je nujni pogoj sostorilstva. V konkretnem opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja pa ni z ničemer konkretizirano, kdaj in na kakšen način naj bi obdolženi dal svoj prispevek h kaznivemu dejanju.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva - prikrajšanje nujnega deleža - pravica do nujnega deleža - vračunanje darila zakonitemu dediču - obstoj darila - vrnitev darila - manj verjetna pravica
Prvostopenjsko sodišče je ob dejstvu, da je obstoj darila sporen, ravnalo prav, ko je zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. Šele ko bo v pravdi ugotovljeno, ali gre pri pogodbi z dne 11. 3. 1968 za darilno ali odplačno pogodbo, bo lahko prvostopenjsko sodišče odločalo o dednopravnih vprašanjih, kot so obstoj in prikrajšanje nujnega deleža, vračunavanje in vrnitev daril.
URS člen 22, 35, 36. ZKP člen 83, 215, 215/1, 285, 285.e.
hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi - predlog za izločitev dokazov - pravna oseba - povezanost z družino - sostorilstvo - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - nezakonitost odločbe - obrazložitev odredbe - konkretizacija - načelo sorazmernosti
Ob tem pa ne gre prezreti, da je iz izreka odredbe o hišni preiskavi povsem jasno in določno razviden tudi namen hišne preiskave, pri čemer je preiskovalni sodnik v nadaljevanju še pojasnil, da je potrebno upoštevati tudi družinsko povezanost in lastniško strukturo družbe Dialog-si.net, ki je v neposredni lasti žene obdolženega B. V. in posledično obstoj verjetnosti, da je navedene predmete B. V. prenesel tudi na naslov, kjer prebiva.
Tretji je vložil pritožbo s priporočeno pošto, kar je vidno iz dohodnega zaznamka. V glavi pritožbe je navedeno ime pooblaščenca, sedež pisarne ter na zadnji strani firma tretjega. Vendar nikjer ni podpisa, prav tako ni priloženega (podpisanega) pooblastila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00056344
ZSReg člen 17. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2, 43/2-2. ZISDU-1 člen 112, 112/1, 115, 137, 137/1, 137/1-1, 192, 192/2.
registrski postopek - udeleženec v postopku - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - predlog za vpis spremembe družbenika - univerzalno pravno nasledstvo družbe - preoblikovanje družbe - dokazovanje pravnega nasledstva - odločba o izbrisu - vzajemni sklad - pooblaščena investicijska družba - družba za upravljanje - imetništvo poslovnega deleža družbe - vpis podatkov v sodni register
Zgolj zatrjevano dejstvo, da je pritožnik eden od treh zakonitih zastopnikov subjekta vpisa, pritožniku še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper sklep z dne 6. 3. 2019. Pritožnik bi moral konkretizirati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov zatrjevani pravni položaj kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa ali izkazati, da je pritožbo vložil v imenu subjekta vpisa.
Pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zanjo ni dovoljena. Pravni interes za pritožbo se namreč presoja z vidika možnosti, da bi s pritožbo pritožnik dosegel drugačno, zanj ugodnejšo rešitev, kot pa izhaja iz odločbe prvostopenjskega sodišča. Po vsebini drugačne odločitve v zvezi s predlogom za vpis spremembe družbenika pa pritožnik očitno noče. Drugače povedano: tudi če bi bil pritožniku priznan pravni interes za pritožbo zoper sklep z dne 6. 3. 2019, mu pritožbeno sodišče zaradi opisane procesne situacije ne bi moglo priznati pravnega interesa za pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep.
Predlagatelj se v pritožbi nekonsistentno sklicuje na pravno nasledstvo na podlagi drugega odstavka 192. člena v letu 2005 veljavnega ZISDU, ki določa, da mora v primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad družba za upravljanje, ki je upravljala investicijsko družbo, prenesti celotno premoženje investicijske družbe skupaj z vsemi obveznostmi na vzajemni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, investicijska družba pa preneha brez posebnega postopka likvidacije, in sicer z dnem vpisa izbrisa v sodni register. Po eni strani zatrjuje, da je do preoblikovanja družbe G., pooblaščena investicijska družba, d. d., v Delniški vzajemni sklad G. prišlo na podlagi člena 192/2 ZISDU, torej je pravni naslednik navedene pooblaščene investicijske družbe Delniški vzajemni sklad G., po drugi strani pa, da je na podlagi preoblikovanja iste pooblaščene investicijske družbe na podlagi istega določila prišlo do pravnega nasledstva družbe D., upravljanje z investicijskimi skladi, d. o. o.
Kdo je pravni naslednik ne izhaja le iz citiranega drugega odstavka 192. člena ZISDU. Prvi odstavek 112. člena ZISDU izrecno določa, da je vzajemni sklad premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, čeprav vzajemni sklad oblikuje po 115. členu ZISDU družba za upravljanje. Še več: med prepovedane posle družbe za upravljanje za račun vzajemnega sklada po 1. točki prvega odstavka 137. člena ZISDU uvršča tudi posle, katerih predmet so naložbe vzajemnega sklada, ki bi jih družba sklenila za svoj račun ali za račun drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja. Poslovni delež v družbi je premoženje družbenika. Imetništvo poslovnega deleža je obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register pri družbah z omejeno odgovornostjo (6. točka prvega odstavka 4. člena in drugi odstavek 5. člena ZSReg).
nepravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - roki - prekluzivni rok
Dolžnik je sklep sodišča prve stopnje prejel 11. 5. 2021, rok za vložitev pritožbe se je iztekel 19. 5. 2021, pritožbo je vložil 20. 5. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega pritožbenega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).
ZPP člen 154, 154/2. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/4, 300.
stečajni postopek - prijava terjatev v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - navajanje dejstev in dokazov - nepopolna prijava - manjkajoča trditvena podlaga - predložitev dokaza - obveznost predložitve listinskih dokazov - prerekanje prijavljene terjatve - ravnanje z nepopolno vlogo - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi
Četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP za primer, ko prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, določa, da se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana. Gre za sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal. Ta določba pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato treba razlagati ozko. Uporabi se le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi prav zaradi nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja zahtevek za njeno ugotovitev. Načelo uspeha, ki sicer velja v pravdi, je torej prebito izključno takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov.
odločanje brez razpisa naroka - pogoji za izdajo - nesporno dejansko stanje - zahteva za izvedbo naroka - nedovoljene pritožbene novote - nekrivdni razlog za kasnejše predlaganje drugega dokaza
Toženka ne izkaže, zakaj iz opravičljivih razlogov, to je razlogov, ki niso posledica njene procesne neskrbnosti, predmetnega ni zatrjevala, predložila in predlagala do izdaje izpodbijane sodbe, ampak je navedeno storila šele v pritožbi zoper sodbo, kar je posledično prepozno in neupoštevno. Od zadnjega dogodka dne 18.2.2021 je imela po presoji pritožbenega sodišča do izdaje sodbe z dne 25.2.2021 na voljo povsem dovolj časa, da bi, če bi ravnala z zadostno procesno skrbnostjo, ki se od stranke pričakuje, lahko vse navedeno uveljavljala že pred sodiščem prve stopnje. Omenjenih trditev in dokazov, ki jih podaja šele v pritožbi zoper sodbo, zato pritožbeno sodišče kot neupoštevnih pritožbenih novot ni upoštevalo.
Predpostavke za uporabo 488. člena ZPP so le nespornost dejanskega stanja in okoliščini, da ni drugih ovir za izdajo sodbe in da stranka naroka ni zahtevala. Izdaja sodbe po 488. členu ZPP je možna kadarkoli v postopku na prvi stopnji sojenja, če nastopi pogoj nespornega dejanskega stanja. Takšno stanje je bilo podano, saj toženka nobenega konkretno zatrjevanega dejstva s strani tožnice kljub pozivu ni prerekala. Ob tem je zmotno stališče toženke, da je prišlo do prekluzije in da bi morala biti o nastopu prekluzije toženka posebej opozorjena. Toženkin ugovor zoper sklep o izvršbi je bil glede zatrjevanih dejstev s strani tožnice povsem prazen (op. pavšalno nasprotovanje, da terjatev po temelju in višini ni utemeljena, ne zadošča), pri čemer bi se toženka morala in mogla zavedati možnosti izdaje sodbe na podlagi 488. člena ZPP (op. zamudne sodbe, na možnost katere je stranko treba opozoriti, v zadevah iz izvršbe namreč ni mogoče izdati, je pa vsekakor mogoče izdati sodbo po 488. členu ZPP). Nasprotna stranka se v takšnem primeru mora brez vsakršnih dodatnih opozoril izreči do dopolnitve tožbe, če želi preprečiti izdajo sodbe po 488. členu ZPP, saj obstoji njena dolžnost izjaviti se do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke, ki je razvidna že iz 7. in 212. člena ZPP, pri čemer je na tej podlagi nato omogočena uporaba 214. člena ZPP ter posledično 488. člena ZPP.