ugovor tretjega - napotitev na pravdo - odgovor upnika na ugovor tretjega
ZIZ v drugem odstavku 65. člena določa, da v kolikor upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne. Sodišče v izvršbi v tej fazi odločanja o ugovoru tretjega namreč ne opravi vsebinske presoje upnikovega nasprotovanja, temveč na podlagi upnikove izjave, da ugovoru tretjega nasprotuje, ugovor le zavrne.
ZSDP-1 člen 6, 42, 79, 79/1, 79/2, 79/3, 118.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 4, 4/1, 4/2.
dodatek za nego otroka - slabovidna oseba - (ne)izpolnjevanje pogojev
Glede na sodno izvedensko mnenje, potrjeno s pisno izjavo lečeče specialistke je sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, da tožničinega sina ni mogoče uvrstiti med slabovidne otroke po 4. členu Pravilnika. Ni ga mogoče šteti za slabovidnega, saj je njegov vid korigiran 100 %.
ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/1, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - napačna vročitev - vročilnica - javna listina - izpodbijanje vročilnice - trditveno in dokazno breme - neizvedba dokaza - nedovoljenost informativnih dokazov
Ker dolžnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zamude ni zatrjeval, oziroma ji je celo nasprotoval, pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso podani. Če se stranka sklicuje na to, da je zamudila rok za ugovor zaradi napake sodišča (zatrjevana nepravilna vročitev sklepa o izvršbi je uveljavljanje napake sodišča), to ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj so stranki za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (na primer pritožba), ne pa institut vrnitve v prejšnje stanje.
Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki temu bremenu ni zadostil. Ob tem, ko se v spisu nahaja vročilnica, ki dokazuje vročitev sklepa o izvršbi dolžniku osebno, na njegovem naslovu, le s trditvami o prevzemu pošiljke s strani tretje osebe, ki se nahaja na drugem naslovu, temu bremenu ni zadostil. In ker že njegove trditve o napačni vročitvi niso bile celovito konkretizirane, da bi vzbudile dvom v vročilnico, tudi izvedba predlaganih zaslišanj v zvezi z zatrjevanim napačnim prevzemom pošiljke ni bila potrebna. Z njihovo izvedbo namreč dopolnjevanje pomanjkljive trditvene podlage ne bi bilo mogoče, saj informativni dokaz, ki bi bil šele podlaga na podajo relevantnih trditev, ni dovoljen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 169, 169-2, 170, 170/3, 244.. ZZVZZ člen 80, 80/1, 80/2, 80/3, 80/5, 81.. ZPP člen 4, 8.. URS člen 51.. ZPacP člen 3.
osebni zdravnik - pravica do izbire
Tako kot 80. člen ZZVZZ zavarovancem pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja poleg ostalih zagotavlja pravico do proste izbire splošnega osebnega zdravnika (1. in 2. odstavek) in določa, da si zavarovana oseba izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta, kar se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja (3. odstavek), je sistemsko edino logično, da ima takšno možnost tudi izbrani osebni zdravnik. Za ureditev načina uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika 5. odstavek ZZVZZ pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj izrecno določa, da ga uredi s splošnim aktom. Torej s POZZ, po katerih lahko tudi osebni zdravnik, ki ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil, predlaga prekinitev izbire. Prav takšno dejansko stanje je po prepričljivih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča podano tudi v obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00056344
ZSReg člen 17. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2, 43/2-2. ZISDU-1 člen 112, 112/1, 115, 137, 137/1, 137/1-1, 192, 192/2.
registrski postopek - udeleženec v postopku - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - predlog za vpis spremembe družbenika - univerzalno pravno nasledstvo družbe - preoblikovanje družbe - dokazovanje pravnega nasledstva - odločba o izbrisu - vzajemni sklad - pooblaščena investicijska družba - družba za upravljanje - imetništvo poslovnega deleža družbe - vpis podatkov v sodni register
Zgolj zatrjevano dejstvo, da je pritožnik eden od treh zakonitih zastopnikov subjekta vpisa, pritožniku še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper sklep z dne 6. 3. 2019. Pritožnik bi moral konkretizirati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov zatrjevani pravni položaj kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa ali izkazati, da je pritožbo vložil v imenu subjekta vpisa.
Pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zanjo ni dovoljena. Pravni interes za pritožbo se namreč presoja z vidika možnosti, da bi s pritožbo pritožnik dosegel drugačno, zanj ugodnejšo rešitev, kot pa izhaja iz odločbe prvostopenjskega sodišča. Po vsebini drugačne odločitve v zvezi s predlogom za vpis spremembe družbenika pa pritožnik očitno noče. Drugače povedano: tudi če bi bil pritožniku priznan pravni interes za pritožbo zoper sklep z dne 6. 3. 2019, mu pritožbeno sodišče zaradi opisane procesne situacije ne bi moglo priznati pravnega interesa za pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep.
Predlagatelj se v pritožbi nekonsistentno sklicuje na pravno nasledstvo na podlagi drugega odstavka 192. člena v letu 2005 veljavnega ZISDU, ki določa, da mora v primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad družba za upravljanje, ki je upravljala investicijsko družbo, prenesti celotno premoženje investicijske družbe skupaj z vsemi obveznostmi na vzajemni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, investicijska družba pa preneha brez posebnega postopka likvidacije, in sicer z dnem vpisa izbrisa v sodni register. Po eni strani zatrjuje, da je do preoblikovanja družbe G., pooblaščena investicijska družba, d. d., v Delniški vzajemni sklad G. prišlo na podlagi člena 192/2 ZISDU, torej je pravni naslednik navedene pooblaščene investicijske družbe Delniški vzajemni sklad G., po drugi strani pa, da je na podlagi preoblikovanja iste pooblaščene investicijske družbe na podlagi istega določila prišlo do pravnega nasledstva družbe D., upravljanje z investicijskimi skladi, d. o. o.
Kdo je pravni naslednik ne izhaja le iz citiranega drugega odstavka 192. člena ZISDU. Prvi odstavek 112. člena ZISDU izrecno določa, da je vzajemni sklad premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, čeprav vzajemni sklad oblikuje po 115. členu ZISDU družba za upravljanje. Še več: med prepovedane posle družbe za upravljanje za račun vzajemnega sklada po 1. točki prvega odstavka 137. člena ZISDU uvršča tudi posle, katerih predmet so naložbe vzajemnega sklada, ki bi jih družba sklenila za svoj račun ali za račun drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja. Poslovni delež v družbi je premoženje družbenika. Imetništvo poslovnega deleža je obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register pri družbah z omejeno odgovornostjo (6. točka prvega odstavka 4. člena in drugi odstavek 5. člena ZSReg).
kaznivo dejanje grožnje - kazenska sankcija - denarna kazen - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku v obsodilni sodbi - izpovedba priče - dejanski in pravni razlogi sodbe - uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe - dokazna ocena - plačilo stroškov kazenskega postopka - izločitev dokazov
Res je tudi to, da je sodišče prve stopnje oprlo sodbo na izpovedbo priče D. D., ki ji je na glavni obravnavi predočalo vsebino uradnega zaznamka, ki so ga po razgovoru s pričo opravili policisti. To je smelo storiti, kajti uradni zaznamek ni bil sestavljen protipravno, temveč po zbranem obvestilu iz prvega odstavka 148. člena ZKP. Ker je posredi obvestilo, ki ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, ovir za njegovo uporabo v dokazne namene na glavni obravnavi ni bilo. Ključno je, da je bilo uporabljeno kot pomoč pri nastajanju pričine izpovedbe in ne na način, da bi njeno izpovedbo kakorkoli obšlo ali jo celo nadomestilo. Ker obseg dokazovanja ni sestavni del izreka sodbe, v katerem so odločilna dejstva opisana, manjkajoča navedba v razlogih sodbe o zaslišanju priče, za procesno pravilnost sodbe ni pomembna. Sploh tedaj, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja oškodovančev pooblaščenec, ker v zakonu niti kot sestavina obrazložitve sodbe iz sedmega odstavka 364. člena ZKP ni zahtevana. Pravilno ugotovljena odločilna dejstva in pravilno uporabljeno materialno pravo niso v razmerju vzroka in posledice temveč sta samostojna pogoja, ki vsak zase določata pravilnost sodbe. Pomeni, če niso bila ugotovljena vsa odločilna dejstva ali so bila ugotovljena zmotno, do uporabe prava, pravilne ali nepravilne ne more priti. Pride lahko le po popolno in pravilno ugotovljenih odločilnih dejstvih, ki še vedno niso zagotovilo, da bo v naslednjem koraku tudi pravo pravilno uporabljeno. Da bi sodišče prisodilo premoženjskopravni zahtevek upravičencu ni odvisno od obdolženčevega pripoznanja zahtevka temveč od vrste sodbe oziroma, če je obdolženega v sodbi spoznalo za krivega. Sodišče druge stopnje uvodoma opozarja, da je vsebinski pogoj za prisojo premoženjskopravnega zahtevka upravičencu v kazenskem postopku, zadostnost podatkov. Ti prisojo premoženjskopravnega zahtevka omogočajo ali je ne omogočajo in je treba upravičenca napotiti na pravdo. Pomeni, da sodišče v zadnjem primeru ne odloča o neutemeljenosti premoženjskopravnega zahtevka po sebi, temveč le o zmožnosti prisoje, kar ni isto.
izvršilni stroški - stroški opomina - potrebni stroški za izvršbo
Upnik se utemeljeno sklicuje na njegovo pojasnilo v vlogi z dne 2. 3. 2021, v katerem je pojasnil, da je bil strošek opomina potreben po petem odstavku 38. člena ZIZ, kajti do prejema opomina dolžnik ni vedel, da ga upnik terja za plačilo parkirnine. S tem je dal upnik dolžniku možnost, da prostovoljno poravna obveznost brez sodne intervencije, kar pomeni tudi brez dodatnih stroškov izterjave.
postopek osebnega stečaja - pravno sredstvo - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - prerekanje terjatev v stečaju - sklep o preizkusu terjatev - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - napotitev na tožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik vložil dva ugovora, v katerih je navedel, da ju vlaga zaradi prerekanja terjatev zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev. Taka izjava vsebuje tako ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev iz 62. člena ZFPPIPP in ugovor o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Gre za različna pravna sredstva. Na tak način ju je obravnavalo tudi sodišče prve stopnje. Obe vlogi dolžnika je sicer zavrnilo, vendar le glede pravnega sredstva ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. O ugovoru o prerekanju terjatev v izreku sklepa (pravilno) ni ničesar odločilo.
Zmotno je dolžnikovo stališče, da bi moralo že sodišče, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom, na podlagi izjave dolžnika o prerekanju terjatev odločiti, da je upravitelj neutemeljeno priznal terjatve upnikov. Sodišče prve stopnje bi mu moralo le odgovoriti, da bo na podlagi njegovega ugovora o prerekanju prijavljenih terjatev odločilo le o tem, koga bo napotilo, da vloži ustrezno tožbo, ali dolžnika, ki je terjatev določenega upnika prerekal, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) ne obstoji, ali pa upnika, ki je terjatev prijavil, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) zoper dolžnika obstoji. Odločitev o tem bo vsebovana v sklepu o preizkusu terjatev.
Odločitve sodišča o zavrnitvi neutemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je pravilna. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da glede tega pravnega sredstva dolžnik ni niti v ugovoru niti pozneje v pritožbi navedel nobenih relevantnih dejstev, ki bi narekovala popravo podatkov o prijavljenih terjatvah posameznih upnikov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
opis kaznivega dejanja - sostorilstvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - oprostilna sodba
Iz konkretnega opisa kaznivega dejanja ne izhaja, na kakšen način naj bi obdolženi kot sostorilec istočasno z mladoletnikom uresničil znake očitanega kaznivega dejanja. Obdolženčeva ustrezna teža prispevka h kaznivemu dejanju je nujni pogoj sostorilstva. V konkretnem opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja pa ni z ničemer konkretizirano, kdaj in na kakšen način naj bi obdolženi dal svoj prispevek h kaznivemu dejanju.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-12, 71, 71/1, 71/2. ZIUPOPDVE člen 121. Sklep o spremembi Sklepa o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe (2021) člen I. Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (13.05.2021) člen 2.
odlog izvršbe - dom dolžnika - interventni ukrepi - COVID-19 - epidemija - trditveno breme - izvršilni naslov - nasprotovanje vsebini izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - pomanjkanje aktivne legitimacije - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
V tem postopku dolžnica terjatvi upnika na izpraznitev in izročitev stanovanja, za katero ima ta izvršilni naslov, ne more nasprotovati.
Dejstvo, da se bo morala dolžnica z družino preseliti, pa (še) nima druge nepremičnine, v kateri bi lahko uredili nov dom, ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Iz dolžničinih trditev pa izhaja, da njene zdravstvene težave trajajo že več let, kar pomeni, da ne gre za oviro, ki bi ji le trenutno onemogočala, da bi si uredila nov dom drugje. Če sama fizično ni sposobna iskanja stanovanja, lahko za to pooblasti koga drugega (npr. družinskega člana).
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 je z 31. 12. 2020 z določenimi izjemami res odložil izvršbo za dolžnike, ki so fizične osebe. Ukrep odloga izvršbe je veljal do 31. 1. 2021, vendar ga je Vlada Republike Slovenije podaljšala dvakrat in sicer najprej do 17. 3. 2021 in naknadno do 18. 4. 2021. Z njim in dvakratnim podaljšanjem je bil tako odlog izvršbe odložen (le) do 18. 4. 2021, zaradi česar izpodbijana odločitev ni v nasprotju s tem zakonom.
Epidemija ni več razglašena, zadnji Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 12. 5. 2021 je prenehal veljati z iztekom 15. 6. 2021. Sicer pa dolžnica konkretnih ukrepov, povezanih z razglašeno epidemijo, ki bi ji onemogočali iskanje novega bivališča ni niti zatrjevala, še manj dokazovala, zato konkretnejša obravnava njenega predloga v zvezi s tem razlogom niti ni mogoča.
Umik tožbe je enostranska izjava volje, ki je ni mogoče preklicati niti v primeru, če bi šlo za napako volje. Po 3. odstavku 188. člena ZPP mora sodišče ob umiku tožbe izdati sklep o ustavitvi postopka. Glede na sodno prakso in pravno teorijo je sklep deklaratorne narave. Predlagane ustavitve postopka ni mogoče preklicati niti preprečiti posledico ustavitve, ki je v tem, da zadeve več ni dopustno obravnavati meritorno.
pravna oseba - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom in da ima odprta dva transakcijska računa, ki nista blokirana. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse, ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. Na predlagatelju je, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje – še posebej, ker gre v danem primeru za plačilo zelo nizkega zneska sodne takse – ogroženo.
neznatna škoda - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - opravljanje dejavnosti - zaloge
Začasna odredba s prepovedjo razpolaganja z vsemi zalogami ne prestavlja neznatne škode, saj tožena stranka ne bi mogla izpolnjevati obveznosti upnikom, med katerimi sta tudi tožeči stranki.
ZIZ člen 38, 239. ZPP člen 163, 163/6, 325, 325/1.
dopolnilni sklep o stroških - postopek zavarovanja z začasno odredbo - povrnitev stroškov postopka zavarovanja - stroškovna ločenost postopka z začasno odredbo - načelo kontradiktornosti
Postopek zavarovanja z začasno odredbo ne predstavlja sestavnega dela pravde, ampak gre za samostojen postopek, ki je urejen v ustreznih določilih ZIZ. V konkretnem primeru je bil postopek zavarovanja že pravnomočno zaključen z odločitvijo sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe in stroških postopka zavarovanja. V tem pritožbenem postopku se tako odloča le o dopolnilnem sklepu k (že pravnomočni) odločitvi sodišča prve stopnje, da stroške postopka zavarovanja krije upnik, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi odlašalo z odločitvijo še o teh stroških postopka.
URS člen 22, 35, 36. ZKP člen 83, 215, 215/1, 285, 285.e.
hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi - predlog za izločitev dokazov - pravna oseba - povezanost z družino - sostorilstvo - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - nezakonitost odločbe - obrazložitev odredbe - konkretizacija - načelo sorazmernosti
Ob tem pa ne gre prezreti, da je iz izreka odredbe o hišni preiskavi povsem jasno in določno razviden tudi namen hišne preiskave, pri čemer je preiskovalni sodnik v nadaljevanju še pojasnil, da je potrebno upoštevati tudi družinsko povezanost in lastniško strukturo družbe Dialog-si.net, ki je v neposredni lasti žene obdolženega B. V. in posledično obstoj verjetnosti, da je navedene predmete B. V. prenesel tudi na naslov, kjer prebiva.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje za poslovanje - preklic dovoljenja
Zakonske določbe ni dovoljeno razlagati preširoko, da bi zajemala tudi naknadni preklic danega dovoljenja, takšna razlaga ne ustreza namenu zakona in za gospodarski subjekt ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude. Zato jo je potrebno tolmačiti ozko, se pravi zgolj za primer, da lastnik objekta ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Tretji je vložil pritožbo s priporočeno pošto, kar je vidno iz dohodnega zaznamka. V glavi pritožbe je navedeno ime pooblaščenca, sedež pisarne ter na zadnji strani firma tretjega. Vendar nikjer ni podpisa, prav tako ni priloženega (podpisanega) pooblastila.
Tožeča stranka ni popravila oziroma dopolnila vloge tako, da bi bila primerna za obravnavo, prav tako ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Ker vloga ni bila ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, je ni bilo dopustno vsebinsko obravnavati.