denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - individualizacija denarne odškodnine - enotna sodna praksa - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnik je utrpel poškodbe glave (krvavitev v možganih in pretres ter zlom nosni kosti in rana na čelu) ter poškodbe rok in sicer zlom desne podlahtnice, zlom 4. in 5. dlančnice leve roke in večkomadni zlom končnega členka palca leve roke in še zlom 9. in 10. rebra na desni strani in udarnino obeh pljučnih kril (tč. 8. obrazložitve). Poškodba glave je bila ocenjena kot „kompleksna“ in povzetek le bistvenih okoliščin, ki sodijo v odločilna dejstva za odmero denarne odškodnine za telesne bolečine (zdravljenje je trajalo 33 mesecev, od tega 36 dni hospitaliziran, 9 dni hude telesne bolečine, 3 tedne srednje hude, 4 mesece lahke, občasne in srednje lahke do konca zdravljenja, trajne bolečine zaradi glavobolov pri fizičnih obremenitvah ali obremenitvah vida, sluha ali pri mentorskem delu – podrobno v tč. 11 obrazložitve) utemeljujejo denarno odmero v znesku 45.000,00 €. Posledice škodnega dogodka so pri tožniku trajne in sicer tako glede poškodbe glave (pokontuzijski sindrom, zato ima težave s spominom, koncentracijo, pozornostjo, je razdražljiv, občasno agresiven ima obdobja depresije in pogoste glavobole) kot glede rok, saj ima trajne organske in funkcionalne posledice v predelu desnega zapestja, katerega gibljivost je v primerjavi z levim omejena na 40%, ter poškodovane palec leve roke in 4. ter 5. dlančnico leve roke, zaradi česar ne zmore več opravljati dela, s katerim se je preživljal (reševalec), opustiti je moral vrsto športnih aktivnosti, zaradi tega pa občasno trpi blage do zmerne duševne bolečine (podrobneje v tč. 18. obrazložitve). Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 94.500,00 € (tč. 20. obrazložitve). V septembru 2020 je bila neto plača na zaposlenega v gospodarstvu 1.169,52 €, kar torej pomeni, da je tožniku bilo prisojenih 80 povprečnih plač.
sporni predmet - določitev vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - vmesni ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - stvarna pristojnost - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
Sodišče prve stopnje je obširno, skrbno in pravilno obrazložilo, da četudi tožnica z dajatvenim zahtevkom zahteva le plačilo 100 EUR, pa z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva ugotovitev, da obstaja njena pravica do odškodnine zaradi izbrisa vseh njenih obveznic, kar tožnica sama ocenjuje na 45.400 EUR (454 obveznic, vsaka v nominalni vrednosti 100 EUR). Tem razlogom pritožbeno sodišče nima kaj dodati in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Sodišče prve stopnje je zelo podrobno analiziralo tudi sodno prakso in pojasnilo, zakaj je treba določiti vrednost spornega predmeta tudi za vmesne ugotovitvene zahtevke; pritožba nobenega teh razlogov sodišča prve stopnje ne napada s konkretiziranimi argumenti, temveč le pavšalno in vsebinsko prazno navrže, »da ni res,« da je vrednost spornega predmeta dvakrat 45.400 EUR.
ZUPJS člen 10, 10/5, 10/6.. ZUP člen 7.. ZSVarPre člen 6, 6/1.
denarna socialna pomoč - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Sicer je pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči, kar velja tudi za uveljavljanje višjih denarnih prejemkov zaradi zanikanja zunajzakonske skupnosti kot v predmetni zadevi, potrebno prvenstveno izhajati iz 1. odst. 6. člena ZSVarPre. Po cit. določbi ZSVarPre je vsakdo primarno po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživljanje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so upravičene le osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oz. ne morejo vplivati. Ker tožnikoma zakonske domneve o obstoju zunajzakonske skupnosti ob treh skupnih otrocih, čeprav zanje ne skrbita, prijavljenem v ločenem gospodinjstvu, na istem naslovu v istem stanovanju tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspelo izpodbiti, pritožba ne more biti uspešna.
nepravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - roki - prekluzivni rok
Dolžnik je sklep sodišča prve stopnje prejel 11. 5. 2021, rok za vložitev pritožbe se je iztekel 19. 5. 2021, pritožbo je vložil 20. 5. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega pritožbenega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050057
ZKP člen 358, 358/3, 371, 371/1, 371/1-11, 391. KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3.
nasilje v družini - oprostilna sodba - ni dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nasilje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - izpovedba priče (oškodovanca) - podrejen položaj
Sodišče bi lahko, ko je dokazni postopek pokazal, da je družinska skupnost oziroma zunajzakonska zveza med obdolžencem in oškodovanko prenehala, opis kaznivega dejanja prilagodilo ugotovljenemu dejanskemu stanju z navedbo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, kaznivo dejanje pa kvalificiralo po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1. S tem v opis kaznivega dejanja ne bi nedovoljeno poseglo in obdolžencu ne bi ravnalo v škodo, saj bi dodalo tiste znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 191. členu KZ-1, za katerega je predpisana nižja kazen zapora, in sicer do treh let, in še vedno bi bilo opisano isto ravnanje kot pred posegom.
Čeprav se sodišče druge stopnje v splošnem strinja s pritožnikom, da konfliktna situacija po sebi, niti njeno dojemanje v obdolženčevem primeru, naklepnega ravnanja pri obravnavanem kaznivem dejanju grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1 ne izključujeta, hkrati opozarja na pomen celovite dokazne ocene, ki je v popolnem zajetju vsebine dokazov, kot v njeni pravilni povezavi.
Prvi odstavek 94. člena ZKP med drugim določa, da obdolženec plača stroške postopka, ki jih je povzročil po svoji krivdi, šesti odstavek 95. člena istega zakona pa, da določbe ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov ne veljajo v primerih iz 94. člena tega zakona, torej kadar je obdolženec oziroma obsojenec stroške povzročil po svoji krivdi.
Zgolj hipotetična možnost oziroma ugibanje zagovornika, da bi oškodovana družba zato, ker ji je obdolženec povrnil škodo, predlog za njegov kazenski pregon lahko umaknila, pa ne omogoča oziroma dopušča razlage, da je s tem odpadla zakonita podlaga (torej potrebni predlog oškodovanca) za kazenski pregon obdolženca.
Obdolženčeva obsežna predkaznovanost, tudi zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, po pravilnih razlogih izpodbijane sodbe ne daje utemeljene podlage za izrek kazenske sankcije opominjevalne narave.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspe le v primeru, če je njegova terjatev nesporna ali ugotovljena s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo.
stroški postopka - uspeh stranke v postopku - modifikacija tožbenega zahtevka
Tudi pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča uspeha tožeče stranke v socialnem sporu, uveljavitve pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodišče v socialnem sporu presoja zakonitost in pravilnost odločb tožene stranke in v okoliščinah konkretnega primera je bila zaradi navedenega potrebna odprava izpodbijanih odločb tožene stranke ter na tej podlagi razvrstitev tožeče stranke v III. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi omejitvami, ki ustrezajo tožnikovi preostali delovni zmožnosti. Oceno sodišča o uspehu strank v postopku, je potrebno presojati glede na modificiran tožbeni zahtevek in ne na tožbeni zahtevek oblikovan v vloženi tožbi.
nepravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - roki - prekluzivni rok
Dolžniku je bilo pisanje vročeno s fikcijo vročitve 6. 3. 2021. Rok za vložitev pritožbe se je iztekel 15. 3. 2021, dolžnik pa je pritožbo vložil 16. 3. 2021, kar je po izteku 8 dnevnega pritožbenega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/1, 12a. ZBPP člen 13, 13/2.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - stroški bivanja - stroški v zvezi z vzdrževanimi družinskimi člani - premoženjsko stanje predlagatelja - trditveno in dokazno breme - nedopustna pritožbena novota
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sklepa ne da preizkusiti, ker se sodišče ni konkretizirano opredelilo do posameznih predloženih položnic oziroma nujnih mesečnih stroškov prve tožnice (plačilo RTV prispevka, plina, elektrike …). Jasno je, da ima pritožnica tovrstne vsakomesečne stroške, a za opredelitev materialnega položaja pritožnice za namen predlagane taksne oprostitve, natančnejša opredelitev o tem, koliko ji ostane po plačilu navedenih mesečnih stroškov in kreditnih obveznosti, ni potrebna.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes
V teoriji in sodni praksi ni nobenega dvoma o tem, da ekonomski interes ne zadošča za vključitev intervenienta v pravdo. Predlagateljica je navajala, da je njen pravni interes v tem, da bi v primeru zmage tožnice, le-ta prišla do lažjega poplačila blaga, ki ga je proizvedla in prodala tožnici, saj je tožnica njeno izvozno podjetje. S tem pa je izkazan zgolj ekonomski interes, ki za stransko intervencijo ne zadošča.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - odgovori na pripombe - pripombe na cenitveno poročilo
Pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilka glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovorila, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.
Umik tožbe je enostranska izjava volje, ki je ni mogoče preklicati niti v primeru, če bi šlo za napako volje. Po 3. odstavku 188. člena ZPP mora sodišče ob umiku tožbe izdati sklep o ustavitvi postopka. Glede na sodno prakso in pravno teorijo je sklep deklaratorne narave. Predlagane ustavitve postopka ni mogoče preklicati niti preprečiti posledico ustavitve, ki je v tem, da zadeve več ni dopustno obravnavati meritorno.
razdelitveni narok - sklep o poplačilu - prenehanje terjatve
Pritožba ne zatrjuje, kdaj je upnikova terjatev prenehala oziroma ne izkaže, da je upnikova terjatev prenehala pred razdelitvenim narokom. Ob navedenem je potrditi obračun upnikove terjatve po sodišču prve stopnje na dan razdelitvenega naroka ter glede na prvi in drugi odstavek 208. člena ZIZ potrditi tudi izpodbijano odločitev
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00048114
OZ-UPB1 člen 131. ZPP člen 2, 7, 212, 341, 358. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 5/3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (2005) člen 4, 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 3.
odgovornost zavarovanca za nezgodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - protipravno ravnanje - krivda za opustitev - delo na terenu - padec na pohodni površini - zmotna uporaba materialnega prava - trditveno in dokazno breme - trditve o odločilnih dejstvih - dokazovanje odločilnih dejstev - nastanek poškodbe v zvezi z delom - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - kmetijsko zemljišče - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - nesporna dejstva - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave
Na proizvodnih zemljiščih (med katera sodijo tudi vinogradi) ne velja tako stroga ureditev glede varnosti na delovnem mestu. V okoliščinah konkretnega primera je še manj sprejemljiva razlaga sodišča prve stopnje, da bi moral delodajalec "predmetno luknjo oz. kotanjo v katero je stopil tožnik in se telesno poškodoval ustrezno označiti" oziroma očitek o tem, da zavarovanec toženke "več kot mesec dni" ni pokosil trave v vinogradu. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne pomeni nič drugega kot če bi zakonodajalec zapisal:"V vinogradih mora biti trava pokošena tako, da se vidi vsaka neravnina. Če neravnina sega do višine gležnja in je velika kot stopalo odraslega človeka, jo je potrebno izravnati ali vidno označiti.". Kriteriji za vzpostavitev takšnega dolžnostnega ravnanja pa morajo biti objektivizirani in sicer morajo upoštevati potrebo po določenem ravnanju v določenem položaju in dejansko možnost drugačnega ravnanja, s katerim bi se povzročitvi škode lahko izognil, pa tudi predvidljivost nastanka škode. Za dela, ki se odvijajo v naravnem okolju, torej okolju, ki ga ne ustvari delodajalec, ne morejo veljati tako strogi pogoji, ker delodajalec teh zunanjih, od njegove volje praviloma neodvisnih vplivov, ne more povsem nadzorovati.
URS člen 22, 35, 36. ZKP člen 83, 215, 215/1, 285, 285.e.
hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi - predlog za izločitev dokazov - pravna oseba - povezanost z družino - sostorilstvo - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - nezakonitost odločbe - obrazložitev odredbe - konkretizacija - načelo sorazmernosti
Ob tem pa ne gre prezreti, da je iz izreka odredbe o hišni preiskavi povsem jasno in določno razviden tudi namen hišne preiskave, pri čemer je preiskovalni sodnik v nadaljevanju še pojasnil, da je potrebno upoštevati tudi družinsko povezanost in lastniško strukturo družbe Dialog-si.net, ki je v neposredni lasti žene obdolženega B. V. in posledično obstoj verjetnosti, da je navedene predmete B. V. prenesel tudi na naslov, kjer prebiva.
Tretji je vložil pritožbo s priporočeno pošto, kar je vidno iz dohodnega zaznamka. V glavi pritožbe je navedeno ime pooblaščenca, sedež pisarne ter na zadnji strani firma tretjega. Vendar nikjer ni podpisa, prav tako ni priloženega (podpisanega) pooblastila.
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je pri tožnici kasneje prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja (sodni izvedenec ugotavlja, da se je zdravstveno stanje poslabšalo z 10. 9. 2020), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o pravici, kot jo uveljavlja tožnica. O vseh novotah, ki nastanejo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, v konkretnem primeru po 20. 1. 2020, mora najprej odločiti tožena stranka, torej ZPIZ, kajti v nasprotnem primeru bi sodišče prve stopnje brez pravne podlage prevzelo pristojnosti navedenega zavoda.