Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 169, 169-2, 170, 170/3, 244.. ZZVZZ člen 80, 80/1, 80/2, 80/3, 80/5, 81.. ZPP člen 4, 8.. URS člen 51.. ZPacP člen 3.
osebni zdravnik - pravica do izbire
Tako kot 80. člen ZZVZZ zavarovancem pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja poleg ostalih zagotavlja pravico do proste izbire splošnega osebnega zdravnika (1. in 2. odstavek) in določa, da si zavarovana oseba izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta, kar se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja (3. odstavek), je sistemsko edino logično, da ima takšno možnost tudi izbrani osebni zdravnik. Za ureditev načina uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika 5. odstavek ZZVZZ pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj izrecno določa, da ga uredi s splošnim aktom. Torej s POZZ, po katerih lahko tudi osebni zdravnik, ki ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil, predlaga prekinitev izbire. Prav takšno dejansko stanje je po prepričljivih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča podano tudi v obravnavani zadevi.
neplačilo sodne takse - ugovor se šteje za umaknjen
Ker dolžnica predpisane sodne takse ni plačala in ker pritožbeno ni sporno, da v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ šteje za umaknjen.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050158
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 56/10.
vožnja motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravilna pravna kvalifikacija - očitna pomota - obdolžilni predlog
Pri odločanju o odgovornosti za prekršek je sodišče vezano na opis dejanja in ne na pravno kvalifikacijo, kot ga poda predlagatelj v obdolžilnem predlogu. Ker je v predmetni zadevi predlagatelj jasno navedel, da je obdolženec vozil motorno vozilo v času, ko se mu je izvrševal ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, kar predstavlja prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1 in ne po osmem odstavku istega člena, je sodišče prve stopnje postopalo v celoti pravilno, ko je dejanje opredelilo kot prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz -1 in obdolžencu ob ugotovitvi, da je izpolnil vse zakonske znake ter da je za storitev prekrška tudi odgovoren, izreklo globo v višini 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk.
Z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja obdolžencu ni prenehalo veljati vozniško dovoljenje in ga je še vedno imel, zato ni kršil 3. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1. Vozniško dovoljenje namreč preneha veljati šele z izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ne z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, ki je zgolj ukrep začasne narave.
izvršba na podlagi verodostojne listine - določna označba listine - zavrženje predloga za izvršbo - obvezne sestavine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - možnost učinkovite obrambe - načelo enakosti orožij - pomanjkljiv predlog - konkretizacija predloga - verodostojna listina
Četudi upniku verodostojne listine ni treba priložiti, pa ta mora obstajati in se upnik ne sme izogniti njeni določni navedbi. Gola označba vrste verodostojne listine v obrazcu predloga, ne da bi bila ta tudi konkretizirana, ne zadošča.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - alkoholizem - duševna manjrazvitost - strokovno znanje izvedenca
Ker mora sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določiti obseg skrbnikovih pravic in obveznosti, sodišče s tem odloči tudi o tem, da oseba ne more opravljati nobenih ali le določenih pravnih poslov.
Zloraba alkohola sama po sebi ne zadošča za postavitev osebe pod skrbništvo. Taka zloraba mora imeti namreč vpliv na razsodnost, predvsem pa mora biti ugotovljeno, da zato oseba brez škode zase, ne more poskrbeti za svoje pravice in koristi.
Za odgovor na vprašanje, ali motnja v duševnem razvoju, težava v duševnem zdravju ali drug vzrok, vpliva na zmožnost razsojanja in ali zaradi tega oseba brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, je potrebno strokovno znanje, to znanje pa ima izvedenec (ne udeleženec postopka).
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - rok za vložitev ugovora - zamuda roka
Toženec je nalog za plačilo sodne takse prejel 19. 2. 2021, ugovor pa vložil 2. 3. 2021, kar je po izteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 1. 3. 2021. Sodišče je zato ugovor z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo kot prepoznega.
URS člen 53.. ZOI-1 člen 8, 8/1, 20.. DZ člen 7, 7/4, 138, 139.. ZPP člen 82.. ZPP člen 82.
odločitev o varstvu in vzgoji otroka - določitev stikov - določitev preživnine - stalno prebivališče otroka - sprememba osebnega imena mladoletnega otroka - postavitev začasnega zastopnika - neznani naslov - neuspešna vročitev - pravica do izjavljanja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stroški začasnega zastopnika
Neutemeljen oziroma nesmiseln je očitek, da nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost obravnavanja, ker ni bil zaslišan, saj sodišče te možnosti ni imelo, ker nasprotnemu udeležencu pisanj ni bilo mogoče vročiti. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, sicer pa je prav iz tega razloga toženca zastopal začasni zastopnik, ki se sedaj tudi v pritožbi zavzema za pravice nasprotnega udeleženca.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - plačilni nalog - pravnomočnost - hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu
Za izdajo izpodbijanega sklepa je bistvena ugotovitev, da je bilo storilcu izrečenih skupno 32 kazenskih točk s pravnomočnima plačilnima nalogoma, ne more pa v okviru predmetnega postopka sodišče presojati, ali plačilna naloga, na katera se opira izpodbijani sklep, vsebujeta dokaze o hujšem ogrožanju javnega prometa ali poškodovanja zavarovane pravne dobrine.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 80, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 38, 38/5.
stroški izvršbe - stroški izvršitelja - procesna nesposobnost - potrebni stroški izvršbe - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - pravno relevantni pritožbeni razlogi - odpadla pravna podlaga - zastopanje procesno nesposobne stranke - sprememba prvostopenjske odločitve - smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku
Ker so izpodbijani sklep o stroških, ki je bil izdan v nekontradiktornem postopku, dolžnice prejele ponovno potem, ko so bile v postopku že ustrezno zastopane, je procesna napaka prvotnega vročanja sanirana, kar pa ne izključuje, da procesna nesposobnost in preteklo neustrezno zastopanje vplivata na vsebinsko presojo sprejete odločitve.
Upnik ima pravico do povrnitve le potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Kot takih pa ni dopustno šteti tistih, ki so v zvezi z neposrednimi izvršilnimi dejanji, ki so bila opravljena v času, ko dolžnice niso imele postopkovne sposobnosti in tudi niso bile ustrezno zastopane.
Za presojo spornih stanovanjskih pogodb z učinkom originarne pridobitve lastninske pravice za tožnike (kar tožniki s tožbenim zahtevkom uveljavljajo) je najprej bistveno ali so bile sklenjene po določbah 118. člena SZ. S SZ je bila ukinjena družbena lastnina na stanovanjih.
pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče - dohodki - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Za odločanje o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje je tako pristojno vsako sodišče oziroma sodišče vsake države članice, kjer ima kršitelj običajno prebivališče, premoženje ali dohodke.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - zahtevek za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:
da je bila preživnina določena s sodno poravnavo 21. 10. 2013 na 225,00 EUR mesečno za vsako nasprotno udeleženko,
da so se spremenile pridobitne zmožnosti predlagatelja - 1. 7. 2020 je bil operiran na hrbtenici, zaradi česar je bil od 17. 6. do 31. 10. 2020 nezmožen za delo, od 1. 11. 2020 do 31. 3. 2021 (glavna obravnava v tej zadevi) je delal po 4 ure,
da je zaposlen kot samostojni podjetnik,
da prejema 400,00 EUR bolniškega nadomestila in 1.100,00 EUR temeljnega dohodka,
da je v letu 2020 posloval z izgubo, v času sklepanja sodne poravnave pa je imel 868,00 EUR pozitivnega salda mesečno,
da je imela nasprotna udeleženka v letu 2013 dohodek 880,00 EUR, sedaj pa ima dohodek 1.530,00 EUR, poleg tega pa prejema še najemnino v višini 193,00 EUR,
je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživnina.
ZIZ člen 243. ZPreZP-1 člen 38, 39, 39/1, 39/1-5, 40.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini - izvršnica - izvršilni naslov - zapadlost terjatve
Drži sicer, da ni izrecno določeno, da je zapadlost terjatve pogoj za to, da izvršnica pridobi lastnost izvršilnega naslova oziroma, da je izvršljiva, ter je v zakonu določena domneva, da se šteje, da izvršnica vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Vendar pa pogoj zapadlosti terjatve za izvršljivost izvršnice izhaja iz narave stvari in tudi postopka umestitve instituta izvršnice v slovenski pravni red. Zapadlost terjatve, navedena v izvršnici, ni sama sebi namen, temveč (tudi, oziroma kot bistveno) zapadlost terjatve izvršnici daje naravo izvršilnega naslova.
Drugačne črke, zlasti pa bistveno različna dejavnost in dejstvo, da v sodnem registru ni registrirana enaka skrajšana firma, po mnenju pritožbenega sodišča v zadostni meri omogočajo razlikovanje med obema družbama v pravnem prometu, tako da niti med potrošniki niti med poslovnimi subjekti, s katerimi vsaka od družb sodeluje, ne more ustvarjati zmotnega prepričanja, da gre za drugo firmo.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - izgon tujca iz države - odškodninski zahtevek - obstoj vzročne zveze
Dokončanje petega razreda osnovne šole v starosti 15 let nikakor ne pomeni, da je bila šola tožnici prioriteta, saj bi morala, glede na svojo starost zaključiti že sedmi razred osnovne šole.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - kvalificirana protipravnost - nesklepčna tožba - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - odgovornost države za delo sodišča in državnega tožilca - protipravno ravnanje državnega organa - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - trditveno breme - očitek protispisnosti
Pritožba je pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Le takšna pritožba omogoča vsebinsko presojo utemeljenosti pritožnikovih navedb na eni strani in pravilnosti izpodbijane prvostopenjske odločbe na drugi strani.
Vsaka napaka tožilstva ali sodišča v predkazenskem ali kazenskem postopku še ne pomeni kvalificirane protipravnosti, ki bi opravičevala tožnico do denarne odškodnine. Drugače povedano – napaka, ki bi v kazenskem postopku morda rezultirala v oprostitvi obdolženca ali njegovem uspehu s katerim od v kazenskem postopku predvidenih pravnih sredstev, še ne pomeni nujno t. i. kvalificirane protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti države za ravnanje tožilstva ali sodišča.
Pri nesklepčnih tožbah se dokazov ne izvaja in zato tudi dokazno ne ocenjuje; ocenjuje se le, ali iz trditvene podlage tožnika na abstraktni ravni izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
sorazmernost pripora - protipravno pridobljena premoženjska korist - višina pridobljene koristi
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je podana očitna nesorazmernosti pripora glede na pridobljeno premoženjsko korist, pritožbeno sodišče poudarja, da višina protipravno pridobljene premoženjske koristi ni edino merilo, ki ga sodišče upošteva pri presoji sorazmernosti pripora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047081
OZ člen 132, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 328.
popravni sklep - očitna pisna pomota - vsebinska napaka - zavrženje ugotovitvene tožbe - neizkazan pravni interes - pretrganje zastaranja - navadna škoda - pravno priznana škoda - nastanek škode - pravnomočen sklep o izvršbi
Utemeljevanje pravnega interesa s sklicevanjem na pretrganje zastaranja ne more biti uspešno zato, ker zastaranje odškodninske terjatve še ni začelo teči.
Računovodsko zmanjšanje vrednosti tožnikovega premoženja še ne predstavlja pravno priznane škode. Priti mora do dejanskega zmanjšanja, do tega pa bo prišlo šele takrat, ko bo (če bo) tožnik upniku dolg plačal.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 294, 294/2, 294/2-1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 5, 5/2, 7, 7/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - otvoritveno poročilo upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - sodni postopek - obstoj terjatve - vrednost terjatve - pogodba o odstopu terjatve - nagrada upravitelja
O sporu med pritožnikom in stečajnim dolžnikom glede obstoja terjatve bo odločalo sodišče v morebitnem sodnem postopku za plačilo terjatve. V konkretni zadevi za odmero nadomestila zadošča podatek o vrednosti terjatve, ki spada v stečajno maso, in do katerega je upraviteljica prišla tako, da je pridobila pogodbe, ki dokazujejo obstoj teh terjatev.
ZPPDFT-1 člen 167, 167/1, 167/1-3. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku
Pritožnici uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku s pritožbo zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob teh pritožbenih navedbah v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov o subjektivnem elementu očitanega prekrška tj. o tem, da je odgovorna oseba pravne osebe tudi odgovorna za storitev prekrška in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Do tega bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti zlasti glede na to, da je odgovorna oseba pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo uveljavljala, da odgovornosti za storjeni prekršek ni mogoče pripisati pritožnicama, ker ni bil posledica voljnega ravnanja oziroma opustitve obveznosti odgovorne osebe pravne osebe, temveč posledica napake v delovanju sistema.