PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00047687
ZP-1 člen 202d, 202d/3, 202d/6.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih - nepopoln predlog - zavženje predloga - prekinitev postopka
Storilec sam od sebe ni predložil zdravniškega spričevala, zato je bila pravna podlaga za zavrženje predloga že v določilih tretjega odstavka 202.d člena ZP-1.
Sodišče je postopalo mimo določil ZP-1, ko je opravljalo poizvedbe v Zdravstvenem domu ter na upravni enoti, da je prišlo do podatka, da ima storilec negativno zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da je storilec začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorije B, B1, AM in G za dobo pet mesecev.
V sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje pogojno odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni določno navedeno, kaj pomeni hujši prekršek, vendar pa je tako v drugem odstavku 23. člena ZP-1, kot tudi v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP, za katerega pa velja domneva, da njegovo vsebino pozna vsak voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, določeno, da je hujši prekršek tisti prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu.
S pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe o prekršku in sodbe nastopi stanje, v katerem nastalega pravnega razmerja ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, zato se v vsebino oziroma pravilnost pravnomočne odločbe o prekršku ali plačilnega naloga sodišči prve in druge stopnje ne smeta spuščati.
Prekinitev postopka o izreku prenehanja ni obvezna, odločitev je prepuščena sodišču prve stopnje, ki mora samo presoditi, ali je podana zadostna verjetnost, da bo izredno pravno sredstvo vloženo uspešno.
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 211, 211/1, 251, 251/1. ZKP člen 15, 32, 32/5, 337, 371, 371/1.
kršitev pravice do obrambe - pravica do neposrednega zaslišanja priče -zaslišanje priče izven glavne obravnave - združitev kazenskih postopkov - kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje ponarejanja listin - zavrnitev pritožbe
Sodišče lahko v skladu z določili ZKP posamezna procesna dejanja opravi tudi izven glavne obravnave, kot to na primer določa 337. člen zakona, pa tudi 15. člen ZKP, ki sodišču nalaga dolžnost, da si prizadeva, da se postopek izvede brez zavlačevanja. Z vidika obrambe je pomembno, da je obdolženec z vsebino dokaza, izvedenega izven glavne obravnave, naknadno ustrezno seznanjen in da mu je dana možnost, da se o njem ustrezno izreče. Združitev kazenskih postopkov namreč glede na določbo petega odstavka 32. člena ZKP ni obligatorna, saj iz zakonskega teksta izhaja, da sodišče tako ravna praviloma.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda
Dolžnik v pritožbi priznava, da so vse ostale počitniške hišice t.i. mobilne hišice. Zanje dolžnik neutemeljeno navaja, da je njihovo odstranjevanje povezano z uničevanjem, da škodo predstavlja rušitev objektov na nepremičnini. Mobilna hišica je premičnina in jo je možno brez škode za njeno bistvo prestaviti na drugo lokacijo.
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 15, 23, 24. ZCes-1 člen 5, 5/5, 16, 16/1. OZ člen 6, 6/2, 163.
odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - dolžnost vzdrževanja cestišča - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - opustitev dolžnega ravnanja - udarna jama na cestišču - redno vzdrževanje cest - obvezna gospodarska javna služba - skrbnost dobrega strokovnjaka - krivdna odškodninska odgovornost - vmesna sodba
Čeprav dolžnosti vzdrževalca ceste res ni mogoče razlagati tako, da je dolžan odstraniti vse ovire, mora poskrbeti za ustrezno stanje cest. Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest ter nadzor nad stanjem javnih cest.
Skrbnost dobrega strokovnjaka je v konkretnem primeru od zavarovanca kot poklicnega vzdrževalca ceste terjala preprečitev nastale situacije (to je poškodovanega, nevarnega vozišča), ki ni nastala hipno, temveč vnaprej postopoma, predvidljivo (kot pogosta posledica zimskih razmer in dotrajanosti ceste) in tudi odvrnljivo (z rednimi pregledi in pravočasnimi popravili).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049377
ZSKZDČEU člen 49, 84, 84/1, 84/3. KZ-1 člen 20, 20/2, 113, 113/1, 113/2.
evropski nalog za prijetje in predajo - kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - odstop kazenskih spisov tuji državi
Za oceno smotrnosti odstopa iz tretjega odstavka 84. člena ZSKZDČEU vsebina obdolženčevega zagovora z zanikano storitvijo kaznivega dejanja ni pomembna, je pa pomembno, da je obdolženi zagovor podal pred skoraj tremi leti po izdanem Evropskem nalogu za prijetje in predajo ter po sklepu o priporu v drugi kazenski zadevi in da se po pritožbeni obrazložitvi sedaj znova nahaja v Republiki Češki.
V skladu z določbo prvega odstavka 328. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) lahko sodišče kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00048276
ZP-1 člen 20a, 20a/1, 155, 155/1, 155/1-4, 155/1-8, 155/2, 192a, 192a/1, 192a/4. URS člen 62.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - delo v splošno korist - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - uporaba jezika
Ker storilec v izjavi ni predlagal nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, sodišču o neobstoječem predlogu ni bilo potrebno navajati razlogov ter ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pri pregledu storilčeve izjave pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec, stanujoč na naslovu Ulica 8, Ljubljana, lastnoročno podpisal izjavo, ki je napisana v tekočem slovenskem jeziku in sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za pomislek, da storilec ne razume in govori slovenskega jezika.
Storilec v izjavi, ko jo je podal na obvestilo sodišča, ni navajal, da ne razume in govori slovenskega jezika in ni zahteval pravice do uporabe drugega jezika, temveč je izjavo podal v slovenskem jeziku, zaradi česar ni podana niti zatrjevana kršitev 62. člena Ustave RS.
delo v splošno korist - cenzus - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Globa in stroški postopka o prekršku se lahko nadomestijo z delom v splošno korist le, če znašajo vsaj 300,00 EUR in pri tem ni pomembno, s katero vrsto odločbe (plačilnim nalogom, odločbo prekrškovnega organa ali sodbo sodišča) so bili globa in stroški izrečeni, vendar pa morajo izvirati iz enega samega postopka oziroma ene odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00048592
ZDZdr člen 48, 80, 80/1, 80/2, 87.
sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - nepopoln predlog - obrazloženost vloge - poseg v človekove pravice - pravica do osebne svobode
V postopkih izreka ukrepov po ZDZdr je naloga sodišča zgolj nadzorna in usmerjena na varovanje človekove osebne svobode in prostosti osebe, v katere ti ukrepi posegajo. Pri tem je sodišče vezano na predlagani ukrep zdravljenja in preizkuša le ali so zanj izpolnjeni zakonski pogoji, kot jih določa ZDZdr in ali je odvzem osebne svobode oziroma poseg v človekove pravice pacienta sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje.
Predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo, razen predloga za izrek takšnega ukrepa ne vsebuje nobenih drugih podatkov in je nepopoln. Predlog mora zato, da bi ga sodišče lahko obravnavalo, vsebovati razen podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa. Predlog pa mora vsebovati tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil.
pripor - ponovitvena nevarnost - begosumnost - sprememba osebnega imena - tuj državljan
Ko pritožbeno ni problematizirana ugotovitev sodišča prve stopnje, da obtoženec menjava osebna imena ravno zato, da se lahko vrača na Schengensko območje, tudi ne more imeti posebne teže pritožbeno razmišljanje o tem, da bo ukrep izgona tujca iz Republike Slovenije obtožencu dejansko preprečeval izvrševanje kaznivih dejanj na ozemlju Republike Slovenije.
spor majhne vrednosti - oprava naroka na zahtevo strank - resnična dejstva - odpoved pogodbe - izpolnitev obveznosti iz pogodbe - dolžnost izpolnitve obveznosti - poštenost ravnanja
Ker toženka sploh ni odgovorila na vlogo, je sodišče prve stopnje dejstva, ki so tam navedena, upravičeno vzelo za resnična in za podlago svoje odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00048258
ZDOdv člen 27. ZPP člen 105, 105/3, 180.
zavrženje tožbe - obvezne sestavine tožbe - nezadostno število izvodov tožbe - isto pravno in dejansko stanje - lastnoročen podpis - nepopolna tožba - medicinska strokovna napaka - odgovornost države RS - brezplačna pravna pomoč - COVID-19 - Državno odvetništvo - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka
Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba zavrže. Izvedba predhodnega postopka je torej obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja
Ob strokovnih ugotovitvah izvedencev psihiatrov obstoja duševne motnje pri zadržani, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, pritožbi ne moreta omajati niti z zanikanjem duševne motnje v pritožbi zadržane same, ki je po ugotovitvah izvedenca do svojega zdravstvenega stanja (še vedno) povsem nekritična, niti s pritožbenimi navedbami, da ta ni podana, ker diagnostika še ni zaključena in ni potrjena s strani lečečega psihiatra.
ZVEtL-1 člen 3, 4, 4/1, 4/2. ZNP-1 člen 42, 148. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
udeleženci postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - dejanska raba prostora - vpis v kataster stavb - skupnost etažnih lastnikov - upravnik kot zakoniti zastopnik
Ker so bile pripombe vsebinske narave in so se nanašale na dejansko stanje enega od prostorov, za katerega pritožnica zatrjuje, da predstavlja kolesarnico kot skupni prostor in ne kleti, to pa pomeni tudi drugačno oznako prostora po Pravilniku o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe, bi moralo sodišče pravilnost elaborata glede dejanske rabe spornega prostora preveriti pred njegovo izvedbo v katastru.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - naknadno plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je v celoti korektno in natančno pojasnilo, zakaj in kdaj je nastala taksna obveznost (ob vložitvi pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka, kar je bilo 22. 11. 2019), zato je neupoštevna navedba, da je bila taksa naknadno plačana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047977
ZPP člen 214, 214/2, 287, 287/2, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 191.
spor majhne vrednosti - neprerekane trditve - neizvedba naroka - obstoj poslovnega razmerja - vrnitev sredstev - odpoved
Toženka je pogodbo sicer res sklenila le z Gimnazijo X, vendar v korist maturantov. Ti so po Dogovoru plačniki maturantskega plesa in upravičenci do vrnitve sredstev v primeru posamične odpovedi, z nakupom kart pa so v razmerju do toženke varovani tudi kot potrošniki.
DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00048516
ZD člen 27, 34. ZIZ člen 272. ZPP člen 5, 5/1, 182, 182/3.
postopek za zavarovanje terjatve - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - vročitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - pravni interes (pravna korist) za tožbo - nesklepčnost tožbenega zahtevka - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pravica do nujnega deleža - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - vrnitev lastninskega deleža - stanovanje - deljivost stvari - darilna pogodba - mešana pogodba
Da je vročitev predloga za izdajo začasne odredbe pred izdajo sklepa sodišča obligatorna, specialna določila zavarovanja z začasno odredbo po ZIZ ne zapovedujejo. V postopku zavarovanja je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku.
Ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka. V primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja je bistveno, ali sta zahtevka izključujoča.
Ker je nujni dedič pravi dedič, univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre od smrti zapustnika naprej alikvotni del zapuščine, torej del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, ima nujni dedič pravico zahtevati vrnitev (dela) darila v naravi, lahko pa se zadovolji z vrnitvijo denarne protivrednosti.
Ker verjetnost terjatve po primarnem zahtevku ni bila izkazana, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost vtoževane terjatve po podrednem zahtevku.