postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - alkoholizem - duševna manjrazvitost - strokovno znanje izvedenca
Ker mora sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določiti obseg skrbnikovih pravic in obveznosti, sodišče s tem odloči tudi o tem, da oseba ne more opravljati nobenih ali le določenih pravnih poslov.
Zloraba alkohola sama po sebi ne zadošča za postavitev osebe pod skrbništvo. Taka zloraba mora imeti namreč vpliv na razsodnost, predvsem pa mora biti ugotovljeno, da zato oseba brez škode zase, ne more poskrbeti za svoje pravice in koristi.
Za odgovor na vprašanje, ali motnja v duševnem razvoju, težava v duševnem zdravju ali drug vzrok, vpliva na zmožnost razsojanja in ali zaradi tega oseba brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, je potrebno strokovno znanje, to znanje pa ima izvedenec (ne udeleženec postopka).
URS člen 53.. ZOI-1 člen 8, 8/1, 20.. DZ člen 7, 7/4, 138, 139.. ZPP člen 82.. ZPP člen 82.
odločitev o varstvu in vzgoji otroka - določitev stikov - določitev preživnine - stalno prebivališče otroka - sprememba osebnega imena mladoletnega otroka - postavitev začasnega zastopnika - neznani naslov - neuspešna vročitev - pravica do izjavljanja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stroški začasnega zastopnika
Neutemeljen oziroma nesmiseln je očitek, da nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost obravnavanja, ker ni bil zaslišan, saj sodišče te možnosti ni imelo, ker nasprotnemu udeležencu pisanj ni bilo mogoče vročiti. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, sicer pa je prav iz tega razloga toženca zastopal začasni zastopnik, ki se sedaj tudi v pritožbi zavzema za pravice nasprotnega udeleženca.
Za presojo spornih stanovanjskih pogodb z učinkom originarne pridobitve lastninske pravice za tožnike (kar tožniki s tožbenim zahtevkom uveljavljajo) je najprej bistveno ali so bile sklenjene po določbah 118. člena SZ. S SZ je bila ukinjena družbena lastnina na stanovanjih.
ZP-1 v določbi 202. d člena med sestavinami sklepa ne našteva tudi pojasnila o tem, kateri prekršek šteje za hujši prekršek. Tako sodišče prve stopnje s tem, ko v sklepu o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ter v sklepu o odložitvi izvršitve tega ukrepa ni pojasnilo, kaj je hujši prekršek, ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka o prekršku.
ZSKZDČEU-1 člen 203, 203/8, 213, 213/5. Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (2018) člen 7, 18, 19, 19/2, 25.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odvzem protipravne premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - uporaba določil zakona - lex specialis - pristojni organ za odločanje o pritožbi - rok za vložitev pritožbe
Priznanje in izvršitev pravnomočne odločbe druge članice Evropske unije, ki se nanaša na začasno zavarovanje oziroma na odvzem premoženjske koristi, je urejeno v 20. in 22. poglavju ZSKZDEČU-1, ki je v razmerju do ZKP lex specialis, in v Uredbi (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu.
Zoper sklep preiskovalnega sodnika je dovoljena pritožba v osmih dneh, o njej odloča senat višjega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v treh dneh.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - izgon tujca iz države - odškodninski zahtevek - obstoj vzročne zveze
Dokončanje petega razreda osnovne šole v starosti 15 let nikakor ne pomeni, da je bila šola tožnici prioriteta, saj bi morala, glede na svojo starost zaključiti že sedmi razred osnovne šole.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050158
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 56/10.
vožnja motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravilna pravna kvalifikacija - očitna pomota - obdolžilni predlog
Pri odločanju o odgovornosti za prekršek je sodišče vezano na opis dejanja in ne na pravno kvalifikacijo, kot ga poda predlagatelj v obdolžilnem predlogu. Ker je v predmetni zadevi predlagatelj jasno navedel, da je obdolženec vozil motorno vozilo v času, ko se mu je izvrševal ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, kar predstavlja prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1 in ne po osmem odstavku istega člena, je sodišče prve stopnje postopalo v celoti pravilno, ko je dejanje opredelilo kot prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz -1 in obdolžencu ob ugotovitvi, da je izpolnil vse zakonske znake ter da je za storitev prekrška tudi odgovoren, izreklo globo v višini 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk.
Z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja obdolžencu ni prenehalo veljati vozniško dovoljenje in ga je še vedno imel, zato ni kršil 3. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1. Vozniško dovoljenje namreč preneha veljati šele z izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ne z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, ki je zgolj ukrep začasne narave.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - zahtevek za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:
da je bila preživnina določena s sodno poravnavo 21. 10. 2013 na 225,00 EUR mesečno za vsako nasprotno udeleženko,
da so se spremenile pridobitne zmožnosti predlagatelja - 1. 7. 2020 je bil operiran na hrbtenici, zaradi česar je bil od 17. 6. do 31. 10. 2020 nezmožen za delo, od 1. 11. 2020 do 31. 3. 2021 (glavna obravnava v tej zadevi) je delal po 4 ure,
da je zaposlen kot samostojni podjetnik,
da prejema 400,00 EUR bolniškega nadomestila in 1.100,00 EUR temeljnega dohodka,
da je v letu 2020 posloval z izgubo, v času sklepanja sodne poravnave pa je imel 868,00 EUR pozitivnega salda mesečno,
da je imela nasprotna udeleženka v letu 2013 dohodek 880,00 EUR, sedaj pa ima dohodek 1.530,00 EUR, poleg tega pa prejema še najemnino v višini 193,00 EUR,
je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživnina.
ZIZ člen 243. ZPreZP-1 člen 38, 39, 39/1, 39/1-5, 40.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini - izvršnica - izvršilni naslov - zapadlost terjatve
Drži sicer, da ni izrecno določeno, da je zapadlost terjatve pogoj za to, da izvršnica pridobi lastnost izvršilnega naslova oziroma, da je izvršljiva, ter je v zakonu določena domneva, da se šteje, da izvršnica vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Vendar pa pogoj zapadlosti terjatve za izvršljivost izvršnice izhaja iz narave stvari in tudi postopka umestitve instituta izvršnice v slovenski pravni red. Zapadlost terjatve, navedena v izvršnici, ni sama sebi namen, temveč (tudi, oziroma kot bistveno) zapadlost terjatve izvršnici daje naravo izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00047237
ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2.. ZIZ člen 15.. ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1.
zavrženje predloga za izvršbo - procesna sposobnost upnika - osebni stečaj - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - denarni zahtevek, ki vpliva na obseg stečajne mase - oškodovanje stečajne mase - stečajni dolžnik kot upnik
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP). V konkretnem postopku gre za terjatev, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Upnik v predmetnem postopku zato nima pravdne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pooblastilo za zastopanje (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) je kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pridobil stečajni upravitelj. Ker je ta izjavil, da ne vstopa v postopek in ne odobrava že opravljenih dejanj upnika, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno iz razloga neobstoja procesne predpostavke zavrglo predlog za izvršbo.
Drugačne črke, zlasti pa bistveno različna dejavnost in dejstvo, da v sodnem registru ni registrirana enaka skrajšana firma, po mnenju pritožbenega sodišča v zadostni meri omogočajo razlikovanje med obema družbama v pravnem prometu, tako da niti med potrošniki niti med poslovnimi subjekti, s katerimi vsaka od družb sodeluje, ne more ustvarjati zmotnega prepričanja, da gre za drugo firmo.
OZ člen 5, 6, 625, 633, 633/1, 633/2, 634, 636, 637, 638, 639, 639/1, 639/2, 639/3, 639/5, 640, 641, 662, 663, 663/3. ZPP člen 253.
jamčevanje za stvarne napake - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - podjemna pogodba - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - notifikacija stvarnih napak - načelo vestnosti in poštenja - škoda zaradi zaupanja - refleksna škoda - stroški s sanacijo - zahtevek na znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - nesklepčna tožba - primopredaja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - skrbnost podjemnika - dokazovanje z izvedencem - odstop od pogodbe - odgovornost za solidnost gradnje - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del - pravica do povračila škode
Podjemnik (izvajalec) se ne more sklicevati na prepozno in/ali napačno notifikacijo, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana, ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku.
Če izvajalec ne odpravi napake v postavljenem roku in se naročnik odloči, da bo napake odpravil sam na njegov račun (tretji odstavek 639. člena OZ), ni nujno, da jih dejansko sam odpravi in šele nato vtožuje plačilo dejanskih stroškov sanacije, temveč pravna teorija in sodna praksa dopuščata, da naročnik še pred dejansko odpravo napak zoper izvajalca vloži tožbo, s katero zahteva plačilo zneska, potrebnega za odpravo napak, in pristopi k dejanski odpravi napak šele, ko od izvajalca prejme denar za to.
Zahtevkov na odpravo napak na stroške izvajalca in odstop od pogodbe ter vrnitev plačila ni mogoče uveljavljati kumulativno, temveč le alternativno.
Izvajalec bi moral v primeru, ko je naročnik napake notificiral, izvajalec pa je pristopil k njihovemu odpravljanju, vendar jih ni odpravil v celoti, na to dejstvo (da vse napake niso odpravljene) izrecno in nedvoumno opozoriti naročnika in v primeru spora tudi zanesljivo izkazati (in še poprej zatrjevati), da je naročnika s tem seznanil in da je naročnik takšno delo (z ne do konca odpravljenimi napakami) sprejel. Šele v takem primeru bi se lahko izvajalec skliceval na okoliščino, da naročnik ob prevzemu ni (ponovno) notificiral napak.
Če izvajalec reklamacijo sprejme in začne napake odpravljati, ali vsaj izjavi, da jih bo odpravil, se ne more več sklicevati na prepozno in/ali pomanjkljivo notifikacijo napak.
pritožbeni razlogi - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o povrnitvi pravdnih stroškov
Toženka višine po sodišču prve stopnje priznanih stroškov tožnika s pritožbo ne izpodbija. Preizkus po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP) pa je pokazal, da sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji ni zagrešilo kakšne postopkovne kršitve in je pri odmeri pravdnih stroškov pravilno uporabilo materialno pravo.
pravica do vpogleda v spis - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravni interes
Po stališču sodne prakse je upravičen interes (korist), ki ga mora izkazati oseba, ki prosi za vpogled v spis, pa ni stranka tega postopka, širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati stranski intervenient za vstop v pravdo. Upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00047914
KZ člen 77, 93, 93/1. ZKP člen 372, 372-5.
starejši mladoletnik - polnoletnost - vzgojni ukrep - kazenska sankcija - kršitev kazenskega zakona
Po prvem odstavku 93. člena KZ sme sodišče polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, izreči vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega zakonika denarno kazen in ob pogojih iz 89. člena tega zakonika tudi mladoletniški zapor. Navedeno pomeni, da se polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, ne sme izreči (samostojnega) vzgojnega ukrepa navodil.
pritožbeni razlogi - uradni preizkus izpodbijane sodbe - gospodarski spor majhne vrednosti
Ker pritožba ni obrazložena, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo le glede uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Iz dejanskih ugotovitev, ki so razvidne že iz izpodbijane sodbe in jih zato pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo, pa je razvidno, da je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00048065
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 452, 453. ZIN člen 35, 35/4, 37. ZUP člen 281.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialnovarstvene storitve - prepoved izvajanja koncesije - odvzem koncesije - predhodno vprašanje - inšpekcijski nadzor - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku - odprava prvostopenjske upravne odločbe in vrnitev v ponovni postopek - odločba z retroaktivnim učinkom - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - stroški nedovoljenih vlog - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
Tožnica v tej zadevi zahteva plačilo storitev pomoč na domu, izvedenih v oktobru 2017 - to je v času, ko je v rokah imela dokončno in izvršljivo odločbo socialne inšpekcije, da do odprave napak ne sme izvajati socialno varstvene storitve pomoč družini na domu. Na podlagi določila četrtega odstavka takrat veljavnega 35. člena ZIN v primeru, kadar inšpektor ugotovi nepravilnosti in z odločbo odredi ukrepe, samostojni podjetniki ne smejo za zavezanca opravljati del, ki bi pomenila nadaljevanje kršitev. Zato kasnejša odprava inšpekcijske odločbe v sodnem postopku ne predstavlja predhodnega vprašanja v tem sporu. Ne drži torej pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na neobstoječo odločbo socialne inšpekcije. Četudi je ta odločba sedaj odpravljena (in vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek), je takrat obstajala, bila je dokončna in izvršljiva in je kot taka tožnico zavezovala.
Drži sicer pritožbeno opozorilo, da je skladno z določilom 281. člena ZUP učinek sodbe retroaktiven. Z njo je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe. Vendar to ne pomeni, da odpravljene odločbe socialne inšpekcije takrat ni bilo. V času, za katerega tožnica zahteva plačilo, je obstajala. Kot rečeno, je bila dokončna in izvršljiva. Zato bi jo tožnica morala spoštovati. Ker je ni, gre to v njeno breme.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050056
KZ-1 člen 29, 29/2, 70a, 70a/2, 70a/3, 191, 191/1. ZKP člen 251, 251/1, 340, 340/2, 492, 492/2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - podrejen položaj - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - trajanje varnostnega ukrepa - psihiatrično izvedensko mnenje - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - navzočnost na glavni obravnavi - izvedenec
Če v izreku sklepa o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem domu nista navedena njegovo periodično preverjanje ter skrajni rok trajanja iz drugega in tretjega odstavka 70.a člena ZKP, izrek posebej ni nerazumljiv in še manj protisloven. Kvečjemu je posredi kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki je predmet preizkusa šele, ko bistvene kršitve določb kazenskega postopka niso bile ugotovljene in ko je sodna odločba tudi glede odločilnih dejstev vzdržala.
ugotovitev lastninske pravice - povečanje solastniškega deleža - pasivna legitimacija solastnikov - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - garaža - ustvaritev nove stvari - sestavina nepremičnine - načelo superficies solo cedit - načelo specialnosti
Povečanje solastniškega deleža tožnikov posega tudi v pravice drugih solastnikov sporne nepremičnine, zato bi tožnika s tožbo morala zajeti vse solastnike.
Ker je toženka solastniški delež na nepremičnini pridobila originarno na javni dražbi, tožnika proti njej ne moreta uspešno uveljavljati zatrjevane močnejše pravice, pridobljene pred tem na originaren način z ustvaritvijo nove stvari v času veljavnosti ZTLR.
Zemljišče je samostojna (glavna) stvar, medtem ko vse, kar je na, nad ali pod njim, ni samostojna stvar in v skladu z načelom specialnosti iz 7. člena SPZ ne more biti predmet stvarnih pravic, ampak ima enako pravno usodo kot zemljišče. Sporna garaža je sestavina parcele 185/10.
postopek prisilne likvidacije - stroški odvetnika - pooblastilo za sklic skupščine - vložitev predloga - soglasje za plačilo stroškov - obrazložitev predloga - trditvena podlaga - obseg storitve - zavrnitev soglasja k plačilu stroškov postopka - nagrada upravitelja
Storitev na podlagi pooblastila odvetniku lahko sodi med druge storitve iz 6. točke sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP, ki niso zajete v nadomestilo nagrade upravitelju, če stečajni upravitelj za izvedbo zastopanja dolžnika v sodnem postopku nima potrebnega posebnega strokovnega znanja s področja, ki ni predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali če je te storitve v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam.
V konkretnem primeru ni sporno, da je upraviteljica za vložitev predloga v nepravdni gospodarski zadevi pooblastila odvetniško družbo. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožnice, da mora pooblastitelj naročeno in opravljeno delo odvetniku plačati, ne glede na dosežen rezultat postopka, za vodenje katerega ga je pooblastil. Vprašanje je le, ali gre za strošek, ki je vključen v nadomestilo nagrade upraviteljici ali pa za drug strošek, ki se plača iz likvidacijske mase.