ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - rok za vložitev ugovora - zamuda roka
Toženec je nalog za plačilo sodne takse prejel 19. 2. 2021, ugovor pa vložil 2. 3. 2021, kar je po izteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 1. 3. 2021. Sodišče je zato ugovor z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo kot prepoznega.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - plačilni nalog - pravnomočnost - hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu
Za izdajo izpodbijanega sklepa je bistvena ugotovitev, da je bilo storilcu izrečenih skupno 32 kazenskih točk s pravnomočnima plačilnima nalogoma, ne more pa v okviru predmetnega postopka sodišče presojati, ali plačilna naloga, na katera se opira izpodbijani sklep, vsebujeta dokaze o hujšem ogrožanju javnega prometa ali poškodovanja zavarovane pravne dobrine.
pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče - dohodki - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Za odločanje o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje je tako pristojno vsako sodišče oziroma sodišče vsake države članice, kjer ima kršitelj običajno prebivališče, premoženje ali dohodke.
izvršba na podlagi verodostojne listine - določna označba listine - zavrženje predloga za izvršbo - obvezne sestavine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - možnost učinkovite obrambe - načelo enakosti orožij - pomanjkljiv predlog - konkretizacija predloga - verodostojna listina
Četudi upniku verodostojne listine ni treba priložiti, pa ta mora obstajati in se upnik ne sme izogniti njeni določni navedbi. Gola označba vrste verodostojne listine v obrazcu predloga, ne da bi bila ta tudi konkretizirana, ne zadošča.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 80, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 38, 38/5.
stroški izvršbe - stroški izvršitelja - procesna nesposobnost - potrebni stroški izvršbe - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - pravno relevantni pritožbeni razlogi - odpadla pravna podlaga - zastopanje procesno nesposobne stranke - sprememba prvostopenjske odločitve - smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku
Ker so izpodbijani sklep o stroških, ki je bil izdan v nekontradiktornem postopku, dolžnice prejele ponovno potem, ko so bile v postopku že ustrezno zastopane, je procesna napaka prvotnega vročanja sanirana, kar pa ne izključuje, da procesna nesposobnost in preteklo neustrezno zastopanje vplivata na vsebinsko presojo sprejete odločitve.
Upnik ima pravico do povrnitve le potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Kot takih pa ni dopustno šteti tistih, ki so v zvezi z neposrednimi izvršilnimi dejanji, ki so bila opravljena v času, ko dolžnice niso imele postopkovne sposobnosti in tudi niso bile ustrezno zastopane.
osebni stečaj - potek preizkusnega obdobja - ugovor proti odpustu obveznosti - podaljšanje
V primeru, ko stečajni dolžnik po poteku preizkusne dobe predlaga podaljšanje preizkusnega obdobja, predlogu ni mogoče ugoditi. Ugovor proti odpustu obveznosti je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja.
zavrženje tožbe - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - sklep presenečenja - neposredno izvršljiv notarski zapis - analogna uporaba pravil - sodna poravnava kot procesna ovira
Glede posledic sporazuma zakoncev o delitvi skupnega premoženja v pravni teoriji in sodni praksi načeloma velja, da v predpisani obliki sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja ne pomeni le sporazumne določitve deležev na skupnem premoženju in delitve tega premoženja, ampak nujno (implicitno) vsebuje tudi soglasje zakoncev o obsegu skupnega premoženja.
Ker sta pravdni stranki sklenili veljaven sporazum o delitvi skupnega premoženja, je podana ovira za sojenje. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je tožbo zavrglo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - alkoholizem - duševna manjrazvitost - strokovno znanje izvedenca
Ker mora sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določiti obseg skrbnikovih pravic in obveznosti, sodišče s tem odloči tudi o tem, da oseba ne more opravljati nobenih ali le določenih pravnih poslov.
Zloraba alkohola sama po sebi ne zadošča za postavitev osebe pod skrbništvo. Taka zloraba mora imeti namreč vpliv na razsodnost, predvsem pa mora biti ugotovljeno, da zato oseba brez škode zase, ne more poskrbeti za svoje pravice in koristi.
Za odgovor na vprašanje, ali motnja v duševnem razvoju, težava v duševnem zdravju ali drug vzrok, vpliva na zmožnost razsojanja in ali zaradi tega oseba brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, je potrebno strokovno znanje, to znanje pa ima izvedenec (ne udeleženec postopka).
URS člen 53.. ZOI-1 člen 8, 8/1, 20.. DZ člen 7, 7/4, 138, 139.. ZPP člen 82.. ZPP člen 82.
odločitev o varstvu in vzgoji otroka - določitev stikov - določitev preživnine - stalno prebivališče otroka - sprememba osebnega imena mladoletnega otroka - postavitev začasnega zastopnika - neznani naslov - neuspešna vročitev - pravica do izjavljanja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stroški začasnega zastopnika
Neutemeljen oziroma nesmiseln je očitek, da nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost obravnavanja, ker ni bil zaslišan, saj sodišče te možnosti ni imelo, ker nasprotnemu udeležencu pisanj ni bilo mogoče vročiti. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, sicer pa je prav iz tega razloga toženca zastopal začasni zastopnik, ki se sedaj tudi v pritožbi zavzema za pravice nasprotnega udeleženca.
Upoštevaje časovno odmaknjenost od obravnavanega dejanja, okoliščino, da ni podatka, da bi obtoženec po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja storil še kakšno kaznivo dejanje in da si je sedaj življenje uredil (po ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaposlen in v pritožbi izraženo pomoč hčerki) je sodišče druge stopnje ocenilo, da bo izrek kazenske sankcije opozorilne narave zadoščal, da obtoženec kaznivih dejanj ne bo ponavljal.
stečajni postopek nad pravno osebo - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - trajnejša nelikvidnost - domneva insolventnosti - izpodbijanje domneve insolventnosti - vrnitev v prejšnje stanje - sodna pisanja
V postopku zaradi insolventnosti vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati.
Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisanja, ki so naslovljenega na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena oziroma mora imeti poslovanje organizirano tako, da bi lahko (kljub bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni pri stečajnem dolžniku), na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral.
Upnica je predlog za začetek stečajnega postopka temeljila na več zakonskih domnevah iz 14. člena ZFPPIPP, med drugim na podlagi 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja, (če se ne dokaže drugače) da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačnih storitev v RS in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Kot pravilno opozarja upnica v odgovoru na pritožbo, družbenik navedene zakonske domneve ne izpodbija, prav tako ne nasprotuje obstoju dolga in tudi ni izkazal, da je v daljšem času sposoben poravnati svoje obveznosti.
Za presojo spornih stanovanjskih pogodb z učinkom originarne pridobitve lastninske pravice za tožnike (kar tožniki s tožbenim zahtevkom uveljavljajo) je najprej bistveno ali so bile sklenjene po določbah 118. člena SZ. S SZ je bila ukinjena družbena lastnina na stanovanjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00048065
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 452, 453. ZIN člen 35, 35/4, 37. ZUP člen 281.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialnovarstvene storitve - prepoved izvajanja koncesije - odvzem koncesije - predhodno vprašanje - inšpekcijski nadzor - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku - odprava prvostopenjske upravne odločbe in vrnitev v ponovni postopek - odločba z retroaktivnim učinkom - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - stroški nedovoljenih vlog - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
Tožnica v tej zadevi zahteva plačilo storitev pomoč na domu, izvedenih v oktobru 2017 - to je v času, ko je v rokah imela dokončno in izvršljivo odločbo socialne inšpekcije, da do odprave napak ne sme izvajati socialno varstvene storitve pomoč družini na domu. Na podlagi določila četrtega odstavka takrat veljavnega 35. člena ZIN v primeru, kadar inšpektor ugotovi nepravilnosti in z odločbo odredi ukrepe, samostojni podjetniki ne smejo za zavezanca opravljati del, ki bi pomenila nadaljevanje kršitev. Zato kasnejša odprava inšpekcijske odločbe v sodnem postopku ne predstavlja predhodnega vprašanja v tem sporu. Ne drži torej pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na neobstoječo odločbo socialne inšpekcije. Četudi je ta odločba sedaj odpravljena (in vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek), je takrat obstajala, bila je dokončna in izvršljiva in je kot taka tožnico zavezovala.
Drži sicer pritožbeno opozorilo, da je skladno z določilom 281. člena ZUP učinek sodbe retroaktiven. Z njo je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe. Vendar to ne pomeni, da odpravljene odločbe socialne inšpekcije takrat ni bilo. V času, za katerega tožnica zahteva plačilo, je obstajala. Kot rečeno, je bila dokončna in izvršljiva. Zato bi jo tožnica morala spoštovati. Ker je ni, gre to v njeno breme.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00047914
KZ člen 77, 93, 93/1. ZKP člen 372, 372-5.
starejši mladoletnik - polnoletnost - vzgojni ukrep - kazenska sankcija - kršitev kazenskega zakona
Po prvem odstavku 93. člena KZ sme sodišče polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, izreči vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega zakonika denarno kazen in ob pogojih iz 89. člena tega zakonika tudi mladoletniški zapor. Navedeno pomeni, da se polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, ne sme izreči (samostojnega) vzgojnega ukrepa navodil.
pravica do vpogleda v spis - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravni interes
Po stališču sodne prakse je upravičen interes (korist), ki ga mora izkazati oseba, ki prosi za vpogled v spis, pa ni stranka tega postopka, širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati stranski intervenient za vstop v pravdo. Upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis.
pritožbeni razlogi - uradni preizkus izpodbijane sodbe - gospodarski spor majhne vrednosti
Ker pritožba ni obrazložena, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo le glede uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Iz dejanskih ugotovitev, ki so razvidne že iz izpodbijane sodbe in jih zato pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo, pa je razvidno, da je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno.
pritožbeni razlogi - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o povrnitvi pravdnih stroškov
Toženka višine po sodišču prve stopnje priznanih stroškov tožnika s pritožbo ne izpodbija. Preizkus po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP) pa je pokazal, da sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji ni zagrešilo kakšne postopkovne kršitve in je pri odmeri pravdnih stroškov pravilno uporabilo materialno pravo.
pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - povračilo stroškov - povod za vložitev tožbe - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - vrednost spornega dela - korekturna dolžnost sodišča
Pravilna je presoja prvostopenjskega sodišča, da je toženec povod za tožbo dal že s tem, ko je prijavil ločitveni pravici v postopku osebnega stečaja nad tožnikom.
Smučarska proga je v danih običajnih razmerah ustrezala standardu urejene proge, zato za odločitev ni pomembno, ali je bilo obravnavanega dne na smučišču zadostno število nadzornikov. Morebitna upravljavčeva kršitev glede števila nadzornikov na smučišču sama po sebi ni razlog za njegovo odškodninsko odgovornost.
motenje posesti - motilno dejanje - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Da bi bilo dejanje motilno, mora priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.
Po presoji pritožbenega sodišča narisana barvna znamenja na drevesih ne predstavljajo niti minimalne spremembe dejanskega stanja, ker že po sami naravi stvari ne morejo ovirati izvrševanja posesti tožnikov.