preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - delno plačilo dolga - neizpolnitev obveznosti - objektivne okoliščine
Obsojenka bi v skladu s svojimi zmožnostmi lahko v tem času do poteka roka za izpolnitev obveznosti oškodovancu redno plačevala vsaj manjše zneske, s čimer bi izkazala svojo pripravljenost, da dolg oškodovancu povrne. Tega pa ni storila, zaradi česar je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da vzroka neizpolnitve ni iskati v objektivnih okoliščinah, ki bi obsojenki onemogočale pravočasno izpolnitev obveznosti, temveč v njenem nesprejemljivem odnosu do kaznivega dejanja in izrečene pravnomočne sodbe.
OZ člen 9, 191.. URS člen 49.. ZPP člen 337, 337/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 2, 2/1, 84, 84/7.
nasprotna tožba - vrnitveni zahtevek - nadure
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izračunu tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi, ki je število nadur za posamezni mesec izračunala na način, da je od števila opravljenih ur odštela število ur delovnih dni (brez praznikov, letnih dopustov in drugih odsotnosti z dela). Za višino dodatka za nadurno delo (50 %) je pravilno upoštevalo Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (sedmi odstavek 84. člena).
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZDZdr člen 2, 31, 31/1, 67, 67/1.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - najbližja oseba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik ni zadržana oseba, niti ni njen odvetnik ali psihiatrična bolnišnica, ki tudi ima procesno legitimacijo za vložitev pravnega sredstva. Pritožbeno pa niti ne zatrjuje, da bi bil zakoniti zastopnik zadržane osebe. V zvezi z njegovimi navedbami, da je zunajzakonski partner zadržane osebe, pa je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da v tem konkretnem primeru nima niti položaja najbližje osebe, saj je najbližja oseba v prvi vrsti oseba, ki jo določi zadržana oseba ter da je zadržana oseba v tem konkretnem primeru za najbližjo osebo izbrala očeta, zaradi česar ni bilo podlage za določitev najbližje osebe po izključujočem vrstnem redu, določenem v 10. točki 2. člena ZDZdr. Ker iz podatkov v spisu, tudi iz zapisnika o opravljenem naroku z dne 1. 6. 2021, na katerem je kot izbrana najbližja oseba sodeloval oče zadržane osebe, ne izhaja, da bi zadržana oseba svojo izbiro najbližje osebe pred izdajo sklepa o zadržanju morebiti preklicala ali spremenila (in o tem obvestila tudi sodišče prve stopnje), se tako za povsem neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe pritožnika, da ima on v tem konkretnem primeru kot zunajzakonski partner v skladu z 10. točko 2. člena ZDZdr položaj (izbrane) najbližje osebe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047411
KZ-1 člen 209, 209/1, 209/5. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5, 437, 437/1.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - zavrženje obtožnega predloga - dejanje majhnega pomena - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - uporaba službenega vozila
Obdolžencu očitano dejanje sicer res izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po petem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1, vendar pa ne bo že vsaka uporaba tuje stvari dosegala tako stopnjo družbene nevarnosti, da bi bila potrebna kazenskopravna intervencija, ki predstavlja skrajno sredstvo družbenega odzivanja na odklonska ravnanja. Zato zgolj enkratna in kratkotrajna uporaba službenega vozila v zasebne namene ne more avtomatično pomeniti, da sta narava in teža obdolžencu očitanega ravnanja takšni, da zahtevata kazenskopravno varstvo delodajalčeve lastnine.
Čeprav iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožena stranka v zvezi z očitanimi kršitvami sicer formalno vodila "disciplinski postopek", je bistveno, da posamezna ravnanja tožene stranke po vsebini predstavljajo izpolnitev obveznosti pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, ne glede na to, kako je formalno poimenovala listine v zvezi s tem (npr. opozorilo z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vabilo na zagovor o uvedenem disciplinskem postopku, zapisnik o zagovoru o uvedenem disciplinskem postopku, itd.).
Tožnik je storil kršitev spolnega nadlegovanja sodelavke in ima njegovo ravnanje vse znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po določbi prvega odstavka 197. člena KZ-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved zakonita.
vabilo na narok za glavno obravnavo - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - elektronska pošta - narok za izrek kazenske sankcije - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - vročanje pisanj - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Obdolženi je storitev kaznivih dejanj priznal, ne da bi ga pritožnik pri tem spremljal. Čeprav je bilo to storjeno 8. 11. 2019 in ne 27. 8. 2019 kot to izhaja iz pritožbene obrazložitve je dejstvo, da pritožnik na glavno obravnavo tedaj ni bil niti vabljen in da se to glede na zahtevo iz prvega odstavka 288. člena ZKP ne bi smelo zgoditi. Posredi je torej utemeljeno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Narok za izrek kazenske sankcije je namreč namenjen pretresanju oz. obravnavi vseh dejstev in dokazov, ki določajo izbor vrste kazenske sankcije in njeno odmero. Omejevanje obravnave zgolj na določene dokaze in dejstva, kot izhaja iz razlogov sodbe je zmotno, ker mora biti dejansko stanje tudi pri odločbi o kazenski sankciji popolno in pravilno ugotovljeno.
ZKP člen 83, 83/2, 83/3, 235, 236. ZPol člen 54, 54/6.
poligraf - uporaba poligrafa - izločitev dokazov - zagovor obdolženca kot dokaz - ugoditev pritožbi
Zagovornik v pritožbi vztraja na stališču, da uporaba poligrafa v kazenskem postopku v primeru obdolženčeve privolitve (svobodne odločitve) ni nedovoljena. V predmetni zadevi se je obdolženec svobodno odločil za poligrafiranje in poročilo o poligrafskem testiranju je v spis vložila obramba v (razbremenitev suma) korist obdolženca, torej ne njemu v škodo in ne s kršenjem njegovih pravic. Sodnica za izločitev tega dokaza (indic) zato ni imela zakonske podlage v 83. členu ZKP. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, sicer ne iz razloga, ki ga navaja pritožba, da dokaz (indic) pridobljen po volji in zavedanju obdolženega in njemu v korist, ne more biti predmet izločitve, ampak iz razloga, ker ne gre za dokaz, ki bi bil posledica protipravno izvedenih procesnih dejanj in ne obvestil, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP), ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP). Poročilo o poligrafskem testiranju, ki ga je obramba pridobila po zasebni poti, ko torej ne gre za poročilo o poligrafskem testiranju iz šestega odstavka 54. člena Zakona o policiji (Pol), je sestavni del obdolženčevega zagovora, ki ga bo sodišče prve stopnje preizkušalo z drugimi dokazi ter se šele nato odločilo, ali bo sodbo na poročilo oprlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00048702
ZNP člen 42. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2. DZ člen 174.
bistvena kršitev določb postopka - odvzem otroka staršem - pravica do izjave v postopku - izvedensko mnenje - dodelitev otroka v rejniško družino - zanemarjanje mladoletne osebe
Zaradi izostanka soglasja pritožnice glede uporabe teh mnenj kot dokazov pa zagotovo ni bila pritožnici kršena pravica do izjave, oziroma storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, saj nikoli ni nasprotovala trditvi predlagatelja, da je ti dve izvedenski mnenji pritožnica sama izročila predlagatelju, sicer pa niti v pritožbi ne trdi, da z njuno vsebino ni bila seznanjena. Zato ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
Pritožba pa ne uveljavlja bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z napačno uporabo 7. in 212. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, na to bistveno kršitev pa pritožbeno sodišče ne pazi uradoma.
Glede na dejansko ugotovljene vse okoliščine o osebnostnih lastnostih in primanjkljajih obeh mladoletnih otrok, njune matere in očima A. M. ter vse ugotovljene okoliščine o njuni zelo pomanjkljivi in neustrezni skrbi za vzgojo in napredek obeh mladoletnih otrok, ki sta v rejništvu od meseca junija 2019 in je njun napredek v tem času očiten, je zato zanju najkoristneje poskrbljeno v rejništvu in je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna glede na določbo 174. člena DZ. V družinsko življenje pritožnice je bilo poseženo na podlagi zakona in s ciljem zagotoviti mladoletnima otrokoma največjo korist, saj njuno življenje v družini s pritožnico, A.M. in še tremi (najmanj) sorojenci ni potekalo v največjo korist obeh mladoletnih otrok glede na neizpodbijano dejstvo, da gre pri obeh za otroka s posebnimi potrebami.
ZPP člen 17, 17/3, 185, 191, 196. ZPSVIKOB člen 25, 45, 45/1, 45/3, 45/5. ZBan-1 člen 350a.
sprememba tožbe - pogoji za dopustitev - smotrnost spremembe tožbe - imetniki podrejenih obveznic - eventualno sosporništvo - pravica do učinkovitega sodnega varstva - prekinitev postopka - pristojnost
Tožnikovo sklicevanje na določbo 45. člena ZPSVIKOB v zvezi s toženo stranko je brezpredmetno, saj ta (tako kot 25. člen istega zakona) ureja postopanje „zgolj“ zoper Banko Slovenije. Za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve (ki se nanaša »le« na ne-dovolitev spremembe tožbe/načina uveljavljanja zahtevka zoper toženo stranko) je zato relevanten samo 185. člen ZPP.
S tožbo izpodbijani dedni dogovor z dne 19. 11. 2019 je po vsebini sodna poravnava. Ker ima le-ta učinke pravnomočne sodbe, so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva. Stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev (zaradi napak volje, sodelovanja sodnika, ki bi moral biti izločen, ter kršitve pravil o pravdni sposobnosti in zastopanju; glej 392. člen ZPP).
Na podlagi določb 20. točke prvega odstavka in petega odstavka 5. člena ZST-1 je nastala taksna obveznost za kopiranje in izdajo DVD (po tar. št. 10105 ZST-1) takrat, ko je toženec kopijo DVD zahteval, to zahtevo pa je podal 12. 10. 2020 s pisno vlogo.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - pritožba državnega tožilca - preizkusna doba - obteževalne in olajševalne okoliščine - znaki kaznivega dejanja
Sicer pa je potrebno povedati, da so okoliščine, da gre za vojaško orožje, katerega promet posameznikom ni dovoljen in da ga je obdolženi hranil doma, znaki kaznivega dejanja in jih kot takšne ni mogoče še posebej šteti kot obteževalne okoliščine, kot to sicer želi pritožnica.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari - denacionalizirano premoženje - privolitev v prikrajšanje - uporabnina - najemnina
Čeprav je pritrditi tožečim strankam, da tožena stranka ni bila denacionalizacijski zavezanec za vračilo graščine in da zato delna denacionalizacijska odločba glede vračila tega premoženja med pravdnima strankama ni ustvarjala upniško-dolžniškega razmerja ter da posledično zato v njunem medsebojnem razmerju zaradi opustitve sodelovalne dolžnosti tožeče stranke tudi ni moglo priti do t.i. upniške zamude, pa je ravnanje tožnikov v zvezi s prevzemom tega premoženja na podlagi odločbe z dne 22. 3. 2007 pravno pomembna okoliščina tudi v razmerju do tožene stranke. Po pravnomočnosti te delne odločbe je namreč odpadla podlaga za brezplačno uporabo prostorov graščine s strani tožene stranke. Ker pa je pri prevzemu graščine na strani denacionalizacijskega zavezanca v skladu z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, sodelovala tudi tožena stranka, ki je bila tudi sama vabljena na prevzem graščine, ker je imela ključe graščine in je določene prostore v graščini tudi uporabljala, je na podlagi takšnega ravnanja tožnikov, ko se brez upravičenega razloga niso odzvali na (drugi) poziv za prevzem graščine, ob pravilni uporabi materialnega prava, povsem pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da so tožniki z opustitvijo svoje sodelovalne dolžnosti pri prevzemu graščine po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe z dne 22. 3. 2007 hkrati izrazili tudi svojo privolitev v prikrajšanje zaradi nadaljnje uporabe te nepremičnine s strani tožene stranke, ter da je le-ta trajala tako dolgo, dokler tožniki od tožene stranke niso zahtevali plačila najemnine-uporabnine in sklenitve najemne pogodbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - predlog za obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - obročno plačilo sodne takse
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in še dodaja, da pritožbeni razlogi, da posluje s krediti in limitom ter da zato ne more plačati sodne takse na račun drugih obveznosti, ne držijo. Kot že navedeno, niti izkazana insolvetnost ne pomeni avtomatično, da se stranko oprosti plačila sodne takse. Tožnica pa posluje, nima blokiranih računov in lahko pridobiva sredstva na finančnem trgu. Ob njenem stanju na tekočih računih bi bilo enkratno plačilo sodne takse v višini 5.161,00 EUR res lahko grožnja nemotenemu poslovanju, mesečni znesek v višini 516,10 EUR pa tega ne pomeni glede na izkazano finančno in premoženjsko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje o obročnem plačilu ji omogoča sodno varstvo, brez da bi bilo zaradi plačila sodne takse ogroženo njeno poslovanje.
Pri tehtanju med oprostitvijo plačila sodne takse stranki, ki je v finančno premoženjskih težavah, in njeno dolžnostjo plačila dolgovanih javnih dajatev, sodišče tehta med pravico do sodnega varstva in obveznostmi do fiskusa. V tem primeru sicer drži dejstvo, da ima tožeča stranka slabo stanje na tekočih računih, vendar pa ima kratkoročna sredstva v višini 15.680,00 EUR in preneseni čisti dobiček višini 47.193,11 (za katerega sicer trdi, da je knjigovodska kategorija, kar pa ne izkaže) in je imela čisti dohodek od prodaje v višini 158.263,00 EUR. Glede na navedeno tako ne drži, da je njeno poslovanje tako slabo, da ji ne bi omogočalo obročnega plačila sodne takse.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - okoliščine konkretnega primera - pravdna sposobnost stranke - dvom v pravdno sposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke
Ena od temeljnih predpostavk za vodenje pravde je pravdna sposobnost strank, udeleženih v postopku. Sodišče je dolžno na njen obstoj paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic, v tem primeru mora sodišče poskrbeti za njihovo ustrezno zastopanje. Tako ravnanje mu nalagajo določbe 80. člena v zvezi s prvim odstavkom 78. in drugim odstavkom 81. člena ZPP. Čeprav se pravdna sposobnost načeloma domneva in zato ni predmet posebnega dokazovanja in preverjanja, velja drugače, ko se med postopkom pokažejo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njenem obstoju. V takem primeru mora sodišče s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna in v ta namen tudi izvesti dokaze.
Ugotovljene okoliščine utemeljujejo dvom, ali je tožnik razumel, da neprevzem pisanja na naslovu, ki ga je navedel v tožbi, kjer pa po njegovih trditvah dejansko ne živi, povzroči zavrženje tožbe. Sodišču se torej poraja dvom, ali je sploh zmožen poskrbeti za vložitev popolne tožbe in samostojno nastopati v postopku.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00047258
KZ-1 člen 86, 86/11.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - delo v splošno korist - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist
Sodišče prve stopnje namreč na podlagi enajstega odstavka 86. člena KZ-1 tudi pred potekom navedenega roka (v obravnavani zadevi dveh let) preizkuša okoliščine, zaradi katerih obsojeni ni opravil dela v splošno korist.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena
S tožnikovimi navedbami v predlogu, s katerimi je zatrjeval in utemeljeval trditve, da toženka z izdajo začasne odredbe ne bo utrpela hujših posledic kot tožnik v primeru njene neizdaje in o tožnikovem nastanku težke nadomestljive škode, ko gre za zavarovanje denarne terjatve in ko zakonske pogoje opredeljuje 270. člen ZIZ, ne morejo biti pravno relevantne.
Izkazanost takoimenovane subjektivne nevarnosti zahteva izkazanost takšnega dolžnikovega konkretnega ravnanja, katerega posledica je onemogočanje ali otežitev izvršbe.
Ker je o preostalih stroških tožeče stranke že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje v tem delu s ponovno prisojo stroškov zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.
Sodišče je sicer pravilno navedlo, da je objektivna odgovornost posledica spoznanja, da nekatere nevarnosti, kljub zadostni skrbi ni mogoče imeti vselej pod nadzorom in jih obvladovati ter, da kljub zadostni skrbi ni mogoče preprečiti nastanka praviloma znane škode. Tožnik je namreč pričel s čiščenjem snega na delu, kjer ni bilo poledenelo, nato pa je šel na drugo stran dvorišča, preko zasneženih in poledenelih tal, katere v tem delu ni bil dolžan ročno čistiti, ker se čistijo s pomočjo viličarja in zaradi poledenelosti tega dela dvorišča mu je na ledu spodrsnilo in je padel. Ravno zaradi tega, ker je ta del dvorišča zaradi posebnih okoliščin, to je poledenelosti, ki se je skrivala pod zapadlim snegom, je to pomenilo povečano nevarnost in ni šlo za običajno stanje dvorišča.