CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047977
ZPP člen 214, 214/2, 287, 287/2, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 191.
spor majhne vrednosti - neprerekane trditve - neizvedba naroka - obstoj poslovnega razmerja - vrnitev sredstev - odpoved
Toženka je pogodbo sicer res sklenila le z Gimnazijo X, vendar v korist maturantov. Ti so po Dogovoru plačniki maturantskega plesa in upravičenci do vrnitve sredstev v primeru posamične odpovedi, z nakupom kart pa so v razmerju do toženke varovani tudi kot potrošniki.
DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00048516
ZD člen 27, 34. ZIZ člen 272. ZPP člen 5, 5/1, 182, 182/3.
postopek za zavarovanje terjatve - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - vročitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - pravni interes (pravna korist) za tožbo - nesklepčnost tožbenega zahtevka - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pravica do nujnega deleža - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - vrnitev lastninskega deleža - stanovanje - deljivost stvari - darilna pogodba - mešana pogodba
Da je vročitev predloga za izdajo začasne odredbe pred izdajo sklepa sodišča obligatorna, specialna določila zavarovanja z začasno odredbo po ZIZ ne zapovedujejo. V postopku zavarovanja je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku.
Ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka. V primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja je bistveno, ali sta zahtevka izključujoča.
Ker je nujni dedič pravi dedič, univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre od smrti zapustnika naprej alikvotni del zapuščine, torej del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, ima nujni dedič pravico zahtevati vrnitev (dela) darila v naravi, lahko pa se zadovolji z vrnitvijo denarne protivrednosti.
Ker verjetnost terjatve po primarnem zahtevku ni bila izkazana, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost vtoževane terjatve po podrednem zahtevku.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - naknadno plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je v celoti korektno in natančno pojasnilo, zakaj in kdaj je nastala taksna obveznost (ob vložitvi pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka, kar je bilo 22. 11. 2019), zato je neupoštevna navedba, da je bila taksa naknadno plačana.
dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - naknadna odločitev o stroških postopka - povrnitev pritožbenih stroškov - stroški odgovora na pritožbo
Pritožbeno sodišče je prezrlo, da sta tožnika odgovorila na pritožbo, ker sta to storila skupaj s predlogom za izdajo popravnega sklepa. Zato je na podlagi predloga tožnikov o njunih pritožbenih stroških odločilo z dopolnim sklepom.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna bolezen - poslabšanje bolezni - odklanjanje hrane, pijače in zdravil - gibanje oseb
Sodišče prve stopnje je na podlagi medicinske dokumentacije in mnenja izvedenke, zaslišanja osebe in izjave pritožnice ugotovilo, da je pri osebi prišlo do izrazitega poslabšanja osnovne bolezni - tako shizofrenije, kot anoreksije.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - zamuda na narok
Razlog za zamudo na narok ali za zamudo roka mora biti torej na strani tiste stranke, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ne pa na strani sodišča. Napačno postopanje sodišča lahko stranka uveljavlja kvečjemu v pritožbi proti izdani odločbi, ki temelji na zatrjevanih kršitvah postopka.
Toženka izrecno navaja, da je ravnala pravilno, pač pa je bilo sodišče prve stopnje tisto, ki je napačno postopalo. Zato je njen predlog nesklepčen in že iz tega razloga neutemeljen.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - predlog dolžnika za začetek osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - dokazovanje insolventnosti
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima dolžnik le dolg v višini 643,60 EUR z obrestmi, se izkaže kot pravilna. Sodišče prve stopnje je glede na to, da dolžnik prejema pokojnino v višini 639,99 EUR, njegov dolg pa znaša le 643,60 EUR, kot merilo za presojo dolžnikove insolventnosti pravilno uporabilo dejanski stan iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP in glede na to, da dolžnikova obveznost ne presega trikratnika njegove pokojnine, pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal, da je insolventen (četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP).
spor majhne vrednosti - vrednost spornega predmeta - specificiran račun - konkretizacija navedb - omrežnina
Toženec ne zanika, da terjatev iz vtoževanih računov ni plačal, vztraja zgolj, da niso bili sestavljeni skladno z veljavnimi občinskimi odloki. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da bi glede na razčlenjenost posamičnih računov, iz katerih natančno izhaja, na kaj se posamezno plačilo nanaša, toženec moral konkretizirano navesti, katere od postavk niso skladne z odloki in zakaj ne (narava nepremičnine, nenaseljenost, drugačna poraba od vtoževane, napačna cena ...).
V primeru vročanja s fikcijo se šteje, da če naslovnik po prejemu obvestila o tem, da ga sodno pisanje čaka na pošti in da ga mora dvigniti v roku 15 dni in če naslovnik v tem času sodnega pisanja na pošti ne dvigne, je bila vročitev opravljena s potekom tega roka.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega je umaknila tožbo, ni pomemben. Edina izjema od tega pravila je umik tožbe zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka, saj s tem toženec smiselno pripozna zahtevek. Če zahtevka ne izpolni sam, ampak kdo drug, ta izjema ni podana.
Solidarna obveznost mora biti pri deljivih obveznostih z več dolžniki pri negospodarskih pogodbah izrecno predvidena z zakonom (v obravnavanem primeru zakonske določbe o solidarni obveznosti solastnikov ni), ali s pogodbo strank (o čemer v obravnavanem primeru ni bilo ne trditev ne dokazov), saj se ne domneva.
Kadar tretji uveljavlja obligacijsko pravni zahtevek, povezan s solastnim premoženjem, solastniki niso enotni, torej tudi ne nujni sosporniki.
Pritožba ne navaja, katere trditve konkretno so bile zatrjevane prepozno in jih je sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo, zato je v tem delu pavšalna. Prekluzija iz 286. člena ZPP se namreč nanaša na trditve (navajanje dejstev) in predlaganje dokazov, ne pa na samo vlaganje vlog.
Glede pritožbenega očitka, da bi za posojilo moral obstajati logičen ekonomski interes, pritožbeno sodišče dodaja, da slednje ni element presoje skrbnosti ravnanja tožene stranke.
Glede na pravilne, že pojasnjene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da pri pogodbi ni šlo za škodljiv pravni posel ali posel prikrajšanja tožeče stranke, tožena stranka v skladu z navedeno zakonsko določbo tega posla ni bila dolžna navajati v poročilih o odnosih s povezanimi družbami.
Nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu so bila opravljena pred uveljavitvijo navedene spremembe vrednosti točke OT. Vendar ne glede na to je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča o teh stroških, saj šele tedaj nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
ZSICT člen 45. ZIZ člen 167, 178, 178/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-1, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
tržna vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - stroški cenilca
Ker je sodni cenilec opravil delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičen.
Morebitno nestrinjanje s cenitvenim poročilom, s katerim je cenilec izpolnil vse, kar mu je sodišče s sklepom naložilo, namreč ni pravno pomembno pri presoji pravilnosti in zakonitosti odmerjene nagrade sodnemu cenilcu.
umik predloga za obnovo postopka - dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo - končno poročilo
Ob tem, ko iz podatkov spisa izhaja, da je drugotoženka stroške (med drugim tudi) končnega poročila stranki priglasila v vlogi z dne 21. 4. 2021, s katero je podala soglasje k umiku predloga za obnovo postopka prvotožnika, stroškov te vloge pa ni priglasila, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da ne gre za samostojno storitev po tar. št. 39 OT.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - napačna dokazna ocena - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - naročniško razmerje - sporen obstoj dolga - obstoj obveznosti - izpolnitev obveznosti - dokaz o obstoju in vsebini obveznosti - dokazno breme
Sodišče prve stopnje je po pisno izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožnica obstoja terjatve do toženke ni prepričljivo izkazala. Toženka z vsebinsko grajo te dokazne ocene v pritožbenem postopku ne more uspeti, saj napačna dokazna ocena ne predstavlja procesne kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker tožnica ni z zadostno verjetnostjo izkazala obstoja dolga iz naročniškega razmerja, je sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00048694
ZNP-1 člen 149, 154. SPZ člen 67. SZ-1 člen 25.
etažna lastnina - upravljanje stvari v solastnini - pristojnost sodišča - razmerja med etažnimi lastniki - obveznost plačila za porabljeno vodo - nepopoln predlog
Nepravdno sodišče je tako glede na določilo 149. člena ZNP-1 pristojno (tudi) za ureditev razmerij o načinu upravljanja in uporabe stvari v solastnini, če teh etažni lastniki po pravilih, ki jih za sprejem odločitev določajo pravila SPZ in SZ-1, sami ne morejo urediti oziroma ko se etažni lastniki ne morejo sporazumeti o načinu upravljanja in uporabe solastne stvari.
tržna vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo
Dolžnik je pripombe na dopolnitev cenitvenega poročila podal dne 11. 5. 2021. Ker je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje izdan dne 5. 5. 2021, je izdan preuranjeno, saj pripombe dolžnika na dopolnitev cenitvenega poročila sodnega cenilca gradbene stroke, ki je (med drugim) bila podlaga izpodbijanega sklepa, z izpodbijanim sklepom niso bile upoštevane.
V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga obveznost obračuna davkov in prispevkov od davčne osnove, ki jo predstavlja le znesek desetih povprečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Skladno z načelom stroge formalne legalitete pa izvršilno sodišče ni pristojno presojati, ali je po vsebini ta obveznost tudi skladna z določbo 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, temveč jo je dolžno izvršiti v obsegu in na način, kot se ta glasi.
pripor - odreditev pripora po vložitvi obtožnice - zagotovitev navzočnosti obtoženca na obravnavi - predobravnavni narok
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predsednica senata v pritožbeno izpodbijanem sklepu pod točko 6 obrazložitve, z navajanjem vseh ukrepov, ki jih je že uporabila zoper obtoženca, da bi zagotovila njegovo navzočnost na predobravnavnem naroku, utemeljila neogibnost in sorazmernost pripora, saj je pravilno zaključila, da se obtoženi očitno izmika in noče pristopiti na predobravnavni narok. Doslej uporabljeni milejši ukrep za zagotovitev njegove navzočnosti, torej številna vabila, ni bil uspešen.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z utemeljenostjo ugovorov tožencev tako glede verjetnosti nedenarne terjatve kot tudi glede verjetnosti obstoja objektivne nevarnosti presojalo trditve in listinske dokaze tožnika kot tudi tožencev ter v 10. točki obrazložitve zaključilo, da na ravni verjetnosti ni moglo slediti trditvam tožencev, prav tako pa pravilno pojasnilo, da se bo do številnih ugovorov tožencev glede neveljavno sklenjene pogodbe, konkretno in poglobljeno vsebinsko lahko opredelilo šele, ko bo na podlagi izvedenega temeljitega dokaznega postopka lahko ocenilo resničnost trditev strank ter posledično z gotovostjo ocenilo, katera dejstva šteje za dokazana in zakaj ter na podlagi prepričanja odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - pregled opravljenega dela
Manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov.
Po določilu prvega odstavka 633. člena OZ mora naročnik izvršeno delo pregledati in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Da mora podjemnika obvestiti o konkretnih napakah, potrjuje tudi sodna praksa. To je logično, saj podjemnik, ki ni obveščen o tem, kaj za naročnika predstavlja napako, napake ne more odpraviti.