postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnin na javni dražbi - javna dražba z zniževanjem izklicne cene
Sodišče prve stopnje je glede na to, da so se nepremičnine, na katere se nanaša izpodbijani sklep, prodajale že trikrat, da se je izklicna cena zniževala, vendar tudi po znižani izklicni ceni 1.229,40 EUR nihče nepremičnin ni bil pripravljen kupiti, utemeljeno sledilo upravitelju in z izpodbijanim sklepom določilo kot način prodaje javno dražbo z zniževanjem izklicne cene, ki jo je določilo v višini 1.229,40 EUR, saj je imelo za to podlago v četrtem odstavku 331. člena ZFPPIPP.
povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - pregled opravljenega dela
Manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov.
Po določilu prvega odstavka 633. člena OZ mora naročnik izvršeno delo pregledati in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Da mora podjemnika obvestiti o konkretnih napakah, potrjuje tudi sodna praksa. To je logično, saj podjemnik, ki ni obveščen o tem, kaj za naročnika predstavlja napako, napake ne more odpraviti.
ugotovitvena tožba - napotitev na pravdo - pravni interes - zapuščinski postopek
Določbe ZD, ki pooblaščajo zapuščinsko sodišče za napotitev stranke na pravdo za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja pravice ali pravnega razmerja oziroma pristnosti oziroma nepristnosti listine, predstavljajo namreč ″posebne predpise″, v katerih ima temelj ugotovitvena tožba. Pravni interes takšne ugotovitvene tožbe je zaobsežen že v sami zakoniti napotitvi na pravdo v posebnem predpisu, zato tožniku pravnega interesa v pravdi ni potrebno posebej izkazovati, sodišču pa ga tudi ni potrebno ugotavljati. Ko je tožnik na podlagi takšnega napotitvenega sklepa na takšno tožbo vložil, je izkazal tudi svoj pravni interes.
umik predloga za obnovo postopka - dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo - končno poročilo
Ob tem, ko iz podatkov spisa izhaja, da je drugotoženka stroške (med drugim tudi) končnega poročila stranki priglasila v vlogi z dne 21. 4. 2021, s katero je podala soglasje k umiku predloga za obnovo postopka prvotožnika, stroškov te vloge pa ni priglasila, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da ne gre za samostojno storitev po tar. št. 39 OT.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 14/4-2, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3.
sklep o začetku stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika - pritožba družbenika - domneva trajnejše nelikvidnosti - poravnava davkov in prispevkov - neizpodbojna zakonska domneva - nekonkretizirane navedbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom trdila tudi, da dolžnik že od 3. 5. 2017 ni poravnal davkov in prispevkov za socialno varnost za svoje zaposlene po oddanih obračunih REK-1, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja tudi na dan vložitve tega predloga. S tem je zatrjevala obstoj domneve iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot za dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanja insolventnosti, če je podan dejanski stan – tako imenovana domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti. Pritožnica bi zato lahko uspešno izpodbila navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazala, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnica s pritožbo ni zatrjevala niti dokazovala. Zato z njo ne more uspeti.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - nagrada odvetnika - vštevanje nagrade - samostojna storitev odvetnika - sodna poravnava - pregled dokumentacije - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - nujni stroški stečajnega postopka
V skladu s tarifno št. 39 Odvetniške tarife lahko odvetnik obračuna posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za pregled spisov, listin in druge dokumentacije le, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. Nagrade za nasvete, mnenja, pregled dokumentacije in za druga opravila, ki jih opravi odvetnik zato, da lahko sestavi vlogo ali da se pripravi za udeležbo na naroku, se ne obračunava in priznava posebej, ampak je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je te podatke oziroma listine nato uporabil.
S tem, ko je odvetniška družba dolžnika zastopala pri sklenitvi sodne poravnave, ni upravičena še do plačila svetovanja v zvezi s to poravnavo. Enako velja za pregled dokumentacije.
Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da se upoštevajo samo stroški, ki so nujni in potrebni za potek stečajnega postopka. Drugih stroškov ni mogoče priznati.
Pritožba se neutemeljeno zavzema za znižanje denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je sodišče prve stopnje odmerilo v višini dvanajstih bruto plač. Na podlagi kriterijev iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 je pravilno upoštevalo, da je bila tožnica ob prejemu izredne odpovedi stara 54 let, da ima končano višjo ekonomsko šolo (VI. stopnja izobrazbe), da je bila pri toženi stranki zaposlena 20 let, da zaradi prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila upravičena do nadomestila za primer brezposelnosti in da je že leto in pol brezposelna.
neizbira kandidata - izbirni postopek - imenovanje direktorja
Tožnik ne uveljavlja, da bi toženka pri imenovanju direktorja kršila katero izmed določb ZZ postopkovne narave (npr. glede organa, ki imenuje direktorja, glede izvedbe razpisa, ...), pač pa toženki očita predvsem, da v izbirnem postopku ni v zadostni meri oziroma na ustrezen način preverjala izpolnjevanja pogojev za imenovanje direktorja. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da ta kršitev ni podana, obenem pa je že samo nakazalo pomisleke, ali očitano sploh lahko predstavlja postopkovno kršitev v smislu 36. člena ZZ.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1.
Iz samega besedila 1. točke 7. člena Uredbe št. 655/2014 izhajata dva ključna vsebinska pogoja za ugoditev predlogu za izdajo naloga za zamrznitev bančnega računa dolžnika v tujini: izkazanost nujnosti takšnega posega in izkazanost dejanskega tveganja, da bo brez takšnega ukrepa kasnejša izvršitev upnikovega zahtevka ovirana ali precej otežena. Kot konkretizirano (subjektivno) ravnanje dolžnika bi bilo sicer mogoče obravnavati navedbe upnika v zvezi z obremenjevanjem premoženja (ustanavljanjem zastavnih pravic na premičninah), vendar zgolj dejstvo ustanovitve zavarovanja oziroma nevložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, samo po sebi ne izkazuje neutemeljenosti takšnega ravnanja dolžnika v odnosu do drugih njegovih upnikov (pa čeprav so to dejansko povezane družbe, kot to trdi upnik). Morebitna neobičajnost takšnega ravnanja dolžnika še ne dokazuje, da so te terjatve preostalih upnikov fiktivne oziroma drugače neutemeljene in da je zato ravnanje oziroma opustitev dolžnika v zvezi s temi šteti za izigravanje preostalih upnikov.
trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - obrazloženost stroškovne odločitve - standard obrazloženosti
Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila, da ji je tožena stranka obljubljala plačilo celotnega dolga ter v dokaz navedenega predložila elektronska sporočila. Glede na navedeno se je na toženo stranko prevalilo procesno trditveno in dokazno breme, da se obljube plačil ne nanašajo na iztoževane terjatve (212. člen ZPP), ki pa mu ta ni zadostila.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke, saj ta dokazni predlog ni bil substanciran. Tožena stranka ob dokaznem predlogu ni pojasnila, v zvezi s katerim pravno relevantnim dejstvom naj se ga zasliši. Stranka mora namreč natančno opredeliti, katero sporno dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, prej navesti, o čem naj priča. Ta člen velja tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank (263. člen ZPP). Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika oziroma sklicevanje „kot doslej“ ne zadošča.
poslovni razlog - presežni delavec - kriteriji - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je toženka pri določanju presežnega delavca pravilno upoštevala zgolj delavca, ki sta bila zaposlena na delovnem mestu Višji referent, in ne tudi delavcev, zaposlenih na delovnem mestu Strokovni sodelavec, saj to ni bilo primerljivo z delovnim mestom Višji referent. Izhajalo je iz različnih opisov nalog teh dveh delovnih mest, dejansko vsebino izvajanja nalog pa je preverilo tudi z zaslišanji.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - pravica do stikov otroka s starši - omejitev stikov - izvrševanje stikov z otrokom - načelo izbire milejšega ukrepa - izvrševanje starševskih pravic - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Sodišče problema tvegane rabe alkohola ni spregledalo, saj je v postopku postavilo izvedenca alkohologa, prav tako je odredilo začasni nadzor nad opravljanjem starševske skrbi nasprotnega udeleženca, med drugim tudi z nadaljnjimi nenapovedanimi obiski na domu, ter mu naložilo vključitev v strokovno obravnavo za krepitev starševskih veščin. S temi blažjimi ukrepi bo glede na ugotovljeno dejansko stanje korist mladoletnih otrok dovolj zavarovana ter predlagani strožji ukrep omejitve stikov na eno uro tedensko pod nadzorom ne bi bil ustrezen.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - ugovor delnega poplačila dolga
Dolžnika v tej fazi postopka, ko sodišče le še razdeli kupnino, ne moreta biti uspešna z nasprotovanjem višini obveznosti, kot ta izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 26. 4. 2013. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje bi morebitna delna plačila, ki se nanašajo na obdobje pred izdajo sklepa o izvršbi, morala uveljavljati z rednim ugovorom, sedaj pa jih sodišče v tem postopku ne more več presojati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11. ZD člen 207, 221, 221/1, 222.
procesna sposobnost dediča - zakonito dedovanje - procesna predpostavka - dedna izjava - vsebina sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - pozneje najdena oporoka
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v zaščiti interesov pravdno nesposobne stranke, ne pa interesi nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka sklicuje na morebitne procesne kršitve.
Morebitno pozneje najdeno premoženje, ki bi se še našlo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, bo sodišče razdelilo z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (prvi odstavek 221. člena ZD). Če pa se bo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju našla oporoka, bodo prizadete osebe lahko uveljavljale svoje pravice iz oporoke v pravdi (222. člen ZD).
pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - pozitivni pogodbeni interes - zmanjšanje odškodnine - vrednosti predčasno vrnjenega predmeta leasinga - prepoved razpolaganja
Po prepričanju pritožbenega sodišča pa ob opisani obveznosti leasingodajalca v primeru razveze pogodbe in opravljenega obračuna ni najti nobenega tehtnega razloga (in tudi ne pravne podlage), da bi se morebiten presežek po izvedenem obračunu iz drugega odstavka XIV. Splošnih pogojev izplačal leasingojemalcu (tožnici). Tožnica je namreč tista, ki je s kršitvijo Pogodbe o finančnem leasingu povzročila njeno razvezo. Ker je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti izgubila pravico izkoristiti opcijo odkupa in s tem pridobiti lastninsko pravico na predmetu leasinga (XI. člen Splošnih pogojev), posledično nima nobene pravice do tistega dela ocenjene vrednosti vozila, ki presega dolg tožnice, ugotovljen po sklepu o izvršbi.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/2, 91.. ZPP člen 8, 72, 72/2, 286, 362, 362/2, 382.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog - nezakonita odpoved
Dejanska sprememba (zmanjšanje, ukinitev ipd.) nalog je odločilna za presojo, ali poslovni razlog obstaja in ali je utemeljen (resen) ter onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Glede na takšna izhodišča nespremenjena vsebina (in obseg) del delavca, kljub morda drugačnem poimenovanju delovnega mesta, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga. Enako velja v primeru, če se vsebina in obseg dela delavca le neznatno spremeni, to pa se lahko zgodi tudi takrat, ko delodajalec formalno spremeni opis del in nalog v aktu o sistemizaciji, dejanska vsebina in obseg dela delavca pa ostaneta enaka ali le minimalno drugačna.
odstop terjatve (cesija) - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - vstop naslednika v pravdo - prenos stvarne legitimacije - singularno pravno nasledstvo - nesklepčnost predloga - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru je glede na navedbe tožeče stranke na podlagi odstopa terjatve prišlo do singularnega pravnega nasledstva in s tem do prenosa stvarne legitimacije s tožeče stranke na S. P. Drži pritožbena navedba, da lahko v primeru odstopa terjatve tožena stranka, ki je bila s tem seznanjena, sporno obveznost veljavno izpolni le S. P. (slednji ima stvarno legitimacijo), kar pa še ne pomeni, da je ta pravni naslednik v smislu 208. člena ZPP.
Prevzemnika terjatve je mogoče šteti za pravnega naslednika stranke na podlagi navedene določbe le, če je bil ta prenos opravljen zaradi likvidacijskega oziroma smiselno drugega postopka prenehanja (zahteva se skupen prenos stvarne in procesne legitimacije na singularnega pravnega naslednika).
Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/2, 10/3, 10/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - stroški postopka - potni stroški odvetnika - kilometrina - najcenejše prevozno sredstvo
Stranka je odvetniku dolžna plačati kilometrino, če ta uporabi osebni avtomobil v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko, če potuje v eno smer do 400 kilometrov. Odvetnik je torej upravičen do kilometrine vselej, ko potuje s svojim avtom na razdalji do 400 km v eno smer. Odvetnik, za razliko od npr. strank ali prič, ni dolžan iskati najcenejšega prevoznega sredstva.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - izbira metode cenitve - dokazna ocena sodišča - popolnost izvedenskega mnenja - sodelovanje v dokaznem postopku - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Dolžnici je bilo z možnostjo večkratne podaje pripomb zagotovljeno učinkovito sodelovanje v postopku. Odgovor cenilca z dne 19. 4. 2021 se je nanašal na strošek legalizacije, ki pa ga sodišče prve stopnje nato pri cenitvi ni upoštevalo in za njegov znesek ni znižalo vrednosti, česar dolžnica v pritožbi niti ne izpodbija, saj ji je v korist. Po pojasnjenem ni bila prizadeta njena pravica do izjave.