stranska intervencija - intervencijski interes - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - stavbna pravica - prednostna pravica do nakupa
Za presojo intervencijskega interesa so poleg navedb o imetništvu stavbne pravice na navedeni nepremičnini, pomembne tudi tiste, da ima predlagatelj stranske intervencije kot imetnik stavbne pravice, na temelju 6. člena Dodatka št. 2 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice in Soglasja tožene stranke k prenosu stavbne pravice z dne 26. 6. 2015, pravico od tožene stranke zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe, saj je obenem s soglasjem k prenosu stavbne pravice tožena stranka podala izjavo, da bo vsakokratnemu imetniku stavbne pravice na parceli zagotovila enake pogoje glede pridobitve lastninske pravice, kot je bilo dogovorjeno v 6. členu Dodatka št. 2 (k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice). Na podlagi teh trditev pa po stališču pritožbenega sodišča družba G., d. o. o., utemeljeno zahteva vstop v predmetno pravdo, v kateri tožeča stranka zahteva, da sodišče ugotovi, da je pogodba o brezplačni odsvojitvi nepremičnin, sklenjena med njo in toženo stranko (Občino) dne 13. 12. 2012, razvezana in da je vknjižba lastninske pravice na ime Občine pri navedeni nepremičnini v lastništvu do celote (do 1/1) neveljavna ter razsodi, da se pri predhodno navedeni nepremičnini izbriše lastninska pravica v korist tožene stranke in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti vse nepremičnine in premičnine, ki jih je neodplačno pridobila s pogodbo o brezplačni odsvojitvi z dne 13. 12. 2012.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 324, 324/6. URS člen 23, 23/1, 25.
pritožba - sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - pravica do pravnega sredstva - presoja ustavnosti zakonske ureditve - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - pravica do sodnega varstva
Očitek o neustavnosti določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki plačilo sodne takse določa kot pogoj za vsebinsko obravnavanje pritožbe je Ustavno sodišče Republike Slovenije že zavrnilo v okviru odločbe U-I-77/12, Up-376/12 z dne 18. 4. 2014, iz katere izhaja, da je ureditev, ki meritorno odločanje o pritožbi pogojuje s plačilom sodne takse in s predložitvijo potrdila o plačilu, ustavno dopustna, očitek o protiustavnosti tretjega odstavka 105.a člena ZPP pa je očitno neutemeljen.
izločitev sodnika višjega sodišča - časovna omejitev možnosti izločanja sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - nedovoljena zahteva - zavrženje zahteve za izločitev sodnika
Zahteva za izločitev sodnika je tako bila vložena potem, ko je senat že izdal odločbo, torej glede na navedene zakonske določbe prepozno. V tej zvezi je le še dodati, da je predlagatelj imel možnost na vpisniku civilnih zadev Višjega sodišča v Mariboru preveriti, komu je zadeva dodeljena v reševanje in v kakšni sestavi bo senat o njej odločal, ter tako pravočasno podati predlog za izločitev.
Čeprav je dolžnik pred vložitvijo predloga zadnje tri mesece prejemal dohodke, ki presegajo dohodkovni prag, je na podlagi ZSVarPre, ki določa, da se redni periodični dohodek prosilca ne upošteva, če je prosilec ostal brez rednega mesečnega dohodka, za presojo upravičenosti do taksne oprostitve bistvena okoliščina, da je navedeni vir dohodka prenehal.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna ureditev stikov - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - odločanje o stikih z otrokom - sprememba odločitve o stikih
Kakšen je tisti obseg stikov in njihova ureditev, ki je v največjo otrokovo korist, je stvar končne oziroma meritorne odločitve sodišča po izvedbi vseh dokazov, vključno z izvedencem ustrezne stroke, to pa presega namen začasne ureditve stikov v postopku zavarovanja.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00047797
ZIZ člen 23, 23/1, 38, 38/5, 41. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 11, 12, 18, 27, 27/1, 39, 39-5. OZ člen 299.
verodostojna listina - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - vlaganje predlogov za izvršbo na predpisanih obrazcih - priglasitev stroškov postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - z uporabo informacijskega sistema izdana odločba - izvršilni stroški - dolžnost povrnitve stroškov postopka - kriterij potrebnosti stroškov - obrazloženost odločitve o stroških postopka - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini - stroški poizvedb - stroški opomina - stroški opominjanja - zamuda dolžnika - kdaj pride dolžnik v zamudo - določitev roka za izpolnitev obveznosti
Kriterij za presojo dolžnikove obveznosti povrnitve stroškov upniku je, ali gre za stroške, ki so neposredno povezani in potrebni za izvršilni postopek, oziroma so takšni, brez katerih upnik ne bi mogel doseči prisilnega poplačila terjatve. V zvezi s stroški vložitve predloga za izvršbo je tako kot potrebne mogoče šteti (le) tiste stroške, brez katerih upnik ne bi mogel doseči izdaje sklepa o izvršbi.
Stroškov za pošiljanje opominov ni mogoče šteti kot del izvršilnih stroškov v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ki bi bili neposredno povezani z izvršbo oziroma zanjo potrebni. Skladno z ZIZ sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda, če upnik v predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve (prvi odstavek 23. člena ZIZ) in druge podatke, predpisane v 41. členu ZIZ. Povedano drugače, tudi če je upnik za to, da je terjatev zapadla, dolžniku moral poslati opomin, je strošek le-tega mogoče šteti le kot strošek, povezan s samo terjatvijo oziroma njeno zapadlostjo, ne pa kot strošek, potreben za izvršilni postopek. ZIZ opomina nikjer v svojih določbah namreč ne določa kot procesne predpostavke za vložitev predloga za izvršbo
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - življenjski slog - okolje - ogroženost otroka - pridobivanje podatkov - preprodaja - neupravičen promet s prepovedanimi drogami
Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev, ampak sme sámo pridobiti podatke, potrebne za odločitev (drugi odstavek 6. člena ZNP-1).
Iz poizvedb pri pristojnih organih izhaja, da zoper mater ne teče kazenski postopek. Pritožnikovo trditev o njenem sodelovanju v preprodaji drog je torej sodišče prve stopnje preverilo na drug način. V pritožbi ni navedel razlogov, zaradi katerih pridobljeni podatki ne bi zadostovali za odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00047800
ZPreZP člen 14. ZIZ člen 38, 38/5, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 359. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 27, 27/1, 39, 39-5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine - posledice zamude - povrnitev stroškov izterjave - izvršilni stroški - stroški, ki so bili potrebni za izvršbo - stroški poizvedb - podatki AJPES - prepoved reformatio in peius
Kriterij za presojo dolžnikove obveznosti povrnitve stroškov upniku je, ali gre za stroške, ki so neposredno povezani in potrebni za izvršilni postopek, oziroma so takšni, brez katerih upnik ne bi mogel doseči prisilnega poplačila terjatve. V zvezi s stroški vložitve predloga za izvršbo je tako kot potrebne mogoče šteti (le) tiste stroške, brez katerih upnik ne bi mogel doseči izdaje sklepa o izvršbi.
Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je upnik upravičen tudi do povrnitve stroškov za poizvedbo v AJPES o matični številki in naslovu dolžnika v višini 30,00 EUR in 2% materialnih stroškov na ta znesek. Upnikov pooblaščenec je to poizvedbo opravil z vpogledom na javno dostopno spletno stran, kar ni terjalo dodatnih stroškov in tudi ne veliko dodatnega časa. Tudi sicer so podatki o dolžniku obvezna sestavina predloga za izvršbo (41. člen ZIZ), zato je treba šteti, da je nagrada za navedeno opravilo že zajeta v nagradi za sestavo izvršilnega predloga.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/6.
potrebni stroški za izvršbo - kilometrina - potni stroški izvršitelja
Upnik nima pravice do povrnitve vseh nastalih stroškov, ampak le tistih, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Pri tem se zasleduje cilj, da se dolžnika obremeni z najmanjšo mero še potrebnih stroškov glede na merilo smotrnosti. Tudi z določbo šestega odstavka 11. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) se zasleduje ta cilj. Citirana določba predpisuje, da v primeru, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški nastali na območju izven tega okrajnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047276
DZ člen 7, 7/4, 160, 160/1, 161. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7.
začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - stiki med starši in otroki - ureditev stikov med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - hitrost postopka - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - uradna dolžnost sodišča - izvedensko mnenje - bistveni vpliv na razvoj otroka
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvo sodišče odločilo o ugovoru brez pridobitve izvedenskega mnenja izvedenca ustrezne stroke. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). K izdaji začasne odredbe je treba v družinskih zadevah pristopati restriktivno, postopek pa je hiter in skrajšan. Sodišče odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Sodišče v postopku zavarovanja ne odloči šele po izvedbi vseh dokazov, ampak ko ugotovi, katere trditve udeležencev v postopku so verjetnejše. Za odločitev o ugovoru zato prvemu sodišču ni bilo treba čakati na izvedensko mnenje kliničnega psihologa.
OZ člen 356, 365, 369. ZIZ člen 9, 31, 44, 44/3, 53, 53/2, 138, 147.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zastaranje pravice do izterjave - ugovor po izteku roka - ugovor zoper odredbo - pretrganje zastaranja
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, kot je obravnavani postopek, je poseben postopek, v katerem sta združena pravdni postopek za izdajo plačilnega naloga in izvršilni postopek. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku naloži, da v 8 dneh po vročitvi sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Hkrati na podlagi iste zakonske določbe sodišče že dovoli izvršbo, ki se prične opravljati po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in poteku roka za prostovoljno izpolnitev.
ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 14a, 14a/1, 34, 34/1. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2.
sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - izdaja novega plačilnega naloga - rok za plačilo sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga - vezanost na pravnomočno odločitev - pravnomočnost - negativna procesna predpostavka - materialni položaj - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedovoljena pritožbena novota
Izdaja novega plačilnega naloga je le naslednja faza postopka v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Izdan je bil v posledici pravnomočne odločitve, ki veže tako stranko kot sodišče. Z novim plačilnim nalogom ni nastala nova plačilna obveznost. Ta je nastala že z izdajo pravnomočnega sklepa. Vsebina novega plačilnega naloga je v skladu z zakonskimi zahtevami in ne daje podlage za sklepanje, da lahko tožnica ponovno (ob enakih okoliščinah) poda predlog za taksno oprostitev, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.
preživninska obveznost staršev - višina preživnine za otroka - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti staršev - stroški preživljanja - ocena stroškov - denarna socialna pomoč - otroški dodatek - socialni transferji - dva izvršilna naslova za isti dolg
Predlagatelj prejema otroški dodatek, poleg tega pa še denarno socialno pomoč. Teh prejemkov ni mogoče upoštevati kot predlagateljeve dohodke, saj ne gre za prejemke, ki bi izvirali iz dela. Gre za socialne transferje, ki so namenjeni za zadovoljevanje potreb članov družine, katerih preživninski zavezanci (starši) ne morejo pokriti z lastnimi dohodki.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje v cit. pravnomočnem sklepu, je namen načela specialnosti, da v interesu zaprošene države omejuje jurisdikcijo države prosilke samo na tista dejanja, zaradi katerih je bila oseba izročena, ne pa v doživljenjski zaščiti obtoženca pred kazenskim pregonom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00048864
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - dejansko stanje - subjektivne in objektivne okoliščine - diskrecijska pravica sodišča - zdravstveno stanje obsojenca - izguba zaposlitve
Tudi po oceni pritožbenega sodišča namreč zlasti subjektivne okoliščine na strani obsojenca, njegova predkaznovanost, teža in okoliščine storjenega kaznivega dejanja v obravnavani zadevi, ko je povzročil veliko premoženjsko škodo (v višini kar 83.618,81 EUR), ne morejo utemeljevati nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist.
ZDZdr člen 30, 30/1, 42, 42/2, 51, 51/2, 61. ZOdv člen 17.
postopek pridržanja oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pravica do učinkovite obrambe - povračilo stroškov v nepravdnem postopku
Zato tudi v obravnavanem primeru zgolj zaradi dejstva, da je odvetnika v sodnem postopku, ki teče po ZDZdr, izbrala 1. udeleženka, pritožitelju ni mogoče priznati nagrade in stroškov brez upoštevanja 17. člena Zodv. Vendarle bi šlo za neenako obravnavo odvetnikov v istih postopkih in za storitve, ki se plačujejo iz proračuna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048759
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.. KZ-1 člen 115, 115/1.
kaznivo dejanje uboja - predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum
Res je, da na nožu niso bili najdeni sledovi obdolženke, vendar ta okoliščina zanjo ni razbremenilna, saj ni nujno, da kontakt s predmetom nujno pusti sledove na njem. Pomembnejša je ugotovitev, da je bil najdeni nož uporabljen pri kaznivemu dejanju in da naj bi do tega lahko prišla in ga tudi uporabila, le obdolženka. Zato ne drži, da so rezultati Nacionalnega forenzičnega laboratorija ovrgli obstoj utemeljenega suma, kot trdi pritožba.
izbrisani - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pravno odločilen dokaz - dokaz z izvedencem medicinske stroke - nepremoženjska škoda - enotna odškodnina za vse oblike škode
V sodnih postopkih za uveljavljanje odškodnine po ZPŠOIRSP morajo biti dokazani tako obstoj in obseg škode kot vzročna zveza med nastalo škodo in izbrisom, pri čemer je trditveno in dokazno breme glede teh predpostavk na tožniku.
Pri odmeri višine odškodnine, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, ni odločilen zgolj čas, v katerem tožnik ni imel urejenega statusa, pač pa tudi druge okoliščine, ki posameznega oškodovanca ločujejo od preostalih (npr. nezaposlenost, izgon iz države, ločenost od družine, posledičen propad zakona, družinskih vezi in podobno). V sodnem postopku lahko dobijo višjo odškodnino le tisti upravičenci, ki dokažejo večji obseg škode. Ker tožnik ni izkazal nobene od posebnih okoliščin, ki bi ga ločevale od ostalih izbrisanih oseb, do višje odškodnine, kot jo je prejel v upravnem postopku, kljub dolžini trajanja izbrisa, ni upravičen.
O tožnikovem duševnem trpljenju in strahu največ izpove ravno tožnik sam, saj sta duševno trpljenje in strah stvar subjektivnega doživljanja. Predlagani priči pa sta zgolj indična dokaza in ne odločilna dokaza, kot to zmotno meni pritožba. Tožnik ni zatrjeval, da sam ne bi znal izpovedati o svojem duševnem trpljenju in strahu, zaradi česar bi bilo potrebno zaslišanje njegovih družinskih članov. Celo nasprotno. V pritožbi je navedel, da je obstoj nastalih duševnih bolečin in njihovo trajanje ter obstoj strahu potrdil tožnik v svojem zaslišanju. Iz navedenega sledi, da pritožba ocenjuje, da je tožnik uspel izpovedati o celotnem obsegu svojega duševnega trpljenja in strahu. Zatorej je sodišče ravnalo pravilno, ko je navedena dokazna predloga zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048112
ZASP člen 80, 80/1, 80/2. OZ člen 58. ZPP člen 212, 286a, 287, 287/2.
prenos materialnih avtorskih pravic - kršitev materialnih avtorskih pravic - predelava avtorskega dela - konkludentno soglasje - obvezna oblika pogodbe - pisna oblika - oblika ad probationem - teorija realizacije - trditveno in dokazno breme toženca - pravica do izjave - dolžnost obrazložitve zavrnitve dokaza
Vključevanje tožnika v projekt z družbo in vedenje, da toženec s to družbo sodeluje, še ne pomeni, da se je dolžnik strinjal s tem, da toženec na to družbo prenese vse materialnopravne pravice in ji podeli ekskluzivno licenco. Iz pogodbe med pravdnima strankama namreč izhaja, da je bil kakršenkoli prenos na tretje osebe izrecno prepovedan. Ob takšni pisni obliki pogodbe, ki je seveda namenjena dokazovanju o vsebini pogodbe, ni mogoče zgolj na podlagi trditev toženca o vedenju in sodelovanju tožnika pri komuniciranju toženca z družbo sklepati, da je tožnik konkludentno dal dovoljenje na prenos materialnih avtorskih pravic in predelavo svojih avtorskih del. Zato sodišču ni bilo treba izvajati dokaznega postopka s strani toženca predlaganimi pričami in elektronskimi sporočili, ker ta ne more nadomestiti nesklepčnih trditev.
spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor - zavrnitev dokaznega predloga - informativen dokaz
Utemeljen razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem strank je, da gre za informativen (nedopusten) dokaz, saj so bile ugovorne navedbe o ustnem dogovoru o modalitetah obstoječe obveznosti, obročnem plačilu in odlogu plačila preveč pavšalne in nekonkretizirane, medtem ko izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.