prepozen ugovor dolžnika - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe
Na podlagi šestega odstavka 9. člena ZIZ pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Ker odločanje o pritožbi zoper sklep o delni oprostitvi in obročnem plačilu sodne takse, ne predstavlja navedeno izjemo v ZIZ, pritožbeno sodišče zaključuje, da so bile v obravnavanem primeru izpolnjene vse predpostavke za odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi. K temu pritožbeno sodišče dodaja še, da v primeru, če je določeno obročno plačilo takse, ta plačila ne predstavljajo več procesne predpostavke za odločanje o ugovoru, temveč se ob zapadlosti prisilno izterjajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047269
URS člen 2, 22, 25, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. ZPP člen 212, 286a, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2, II/2-7.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - nesklepčnost zahtevka - pravna narava zahtevka - odškodninski zahtevek - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - zakonske zamudne obresti - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - združitev postopka - prekluzija - pravica do izjave - standard obrazloženosti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta namreč odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Podatki, s katerimi je razpolagalo sodišče prve stopnje, so preskromni, da bi omogočali vsebinsko odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048112
ZASP člen 80, 80/1, 80/2. OZ člen 58. ZPP člen 212, 286a, 287, 287/2.
prenos materialnih avtorskih pravic - kršitev materialnih avtorskih pravic - predelava avtorskega dela - konkludentno soglasje - obvezna oblika pogodbe - pisna oblika - oblika ad probationem - teorija realizacije - trditveno in dokazno breme toženca - pravica do izjave - dolžnost obrazložitve zavrnitve dokaza
Vključevanje tožnika v projekt z družbo in vedenje, da toženec s to družbo sodeluje, še ne pomeni, da se je dolžnik strinjal s tem, da toženec na to družbo prenese vse materialnopravne pravice in ji podeli ekskluzivno licenco. Iz pogodbe med pravdnima strankama namreč izhaja, da je bil kakršenkoli prenos na tretje osebe izrecno prepovedan. Ob takšni pisni obliki pogodbe, ki je seveda namenjena dokazovanju o vsebini pogodbe, ni mogoče zgolj na podlagi trditev toženca o vedenju in sodelovanju tožnika pri komuniciranju toženca z družbo sklepati, da je tožnik konkludentno dal dovoljenje na prenos materialnih avtorskih pravic in predelavo svojih avtorskih del. Zato sodišču ni bilo treba izvajati dokaznega postopka s strani toženca predlaganimi pričami in elektronskimi sporočili, ker ta ne more nadomestiti nesklepčnih trditev.
spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor - zavrnitev dokaznega predloga - informativen dokaz
Utemeljen razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem strank je, da gre za informativen (nedopusten) dokaz, saj so bile ugovorne navedbe o ustnem dogovoru o modalitetah obstoječe obveznosti, obročnem plačilu in odlogu plačila preveč pavšalne in nekonkretizirane, medtem ko izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047280
ZIZ člen 226, 226/3, 268.
začasna odredba - sklep o začasni odredbi - vsebina sklepa - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - izrek denarne kazni dolžniku - zagrožena denarna kazen - višina denarne kazni - upoštevanje vseh okoliščin primera - materialni položaj - stiki med starši in otroki - stiki prek video klica - odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik - znižanje denarne kazni
Ni mogoče, da sklep o začasni odredbi, ki dolžniku nekaj nalaga, kar lahko stori samo on, ne bi vseboval izreka denarne kazni.
Višina denarne kazni se določi glede na vse okoliščine vsakokratnega primera.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048759
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.. KZ-1 člen 115, 115/1.
kaznivo dejanje uboja - predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum
Res je, da na nožu niso bili najdeni sledovi obdolženke, vendar ta okoliščina zanjo ni razbremenilna, saj ni nujno, da kontakt s predmetom nujno pusti sledove na njem. Pomembnejša je ugotovitev, da je bil najdeni nož uporabljen pri kaznivemu dejanju in da naj bi do tega lahko prišla in ga tudi uporabila, le obdolženka. Zato ne drži, da so rezultati Nacionalnega forenzičnega laboratorija ovrgli obstoj utemeljenega suma, kot trdi pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054842
OZ člen 193, 198, 299, 299/1, 299/1, 299/2. ZPP člen 8, 212, 286a, 286a/5.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dobra vera - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - neprimeren dokaz
Tožeča stranka je zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede nedobrovernosti tožene stranke. Zato je procesno trditveno (in dokazno) breme o morebitnih okoliščinah, ki bi navkljub navedenemu omogočale zaključek, da je tožena stranka v tem primeru vendarle bila dobroverna, prešlo na toženo stranko. Tožena stranka bi torej morala podati konkretne trditve o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke je v konkretnem primeru neprimeren za dokazovanje števila naročnikov, saj bi zakoniti zastopnik tožene stranke lahko izpovedal le o tem, kaj naj bi izhajalo iz poslovnih listin tožene stranke. To pa ob upoštevanju poročila AKOS še ne dokazuje, da je število naročnikov v poslovnih listinah tožene stranke dejansko takšno, kot bi izpovedal zakoniti zastopnik.
V 8. členu ZPP je uzakonjeno načelo proste presoje dokazov. Po tem določilu o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V sistemu proste dokazne ocene je sodnik tisti, ki ocenjuje dokaze, pri čemer ni vezan na nobena dokazna pravila o dokazni moči posameznih dokaznih sredstev. Temu nasprotna je vezana dokazna ocena. Po tej oceni, torej po pozitivni legalni dokazni teoriji pravo ne predpisuje le izbire dokaznih sredstev in načina izvajanja dokazov, marveč tudi njihovo dokazno vrednost. Zakon vnaprej striktno določa, kakšno težo ima posamezen dokaz. Ta teorija je bila značilna predvsem za srednjeveško pravo. Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, gre lahko za relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, lahko pa tudi za absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (površna ali pomanjkljiva dokazna ocena). Če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja.
Sodišče zavrne dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza takrat, kadar spozna, da je ta dokaz že uspel. Pa tudi takrat, kadar stranka ni navedla dejstev, ki jih namerava dokazovati s predlaganimi dokazi.
Skladno z določilom prvega odstavka 117. člena SPZ se za upravljanje skupnih delov smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo solastnino, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih določa drugače. Vendar ne iz prvega ne iz drugega citiranega določila ne izhaja, da pogodba o upravljanju zavezuje tudi tiste etažne lastnike, ki niso zajeti v pogodbi o upravljanju (ki je niso podpisali), določene skupne dele pa uporabljajo. Zgolj uporaba skupne površine centra tudi s strani lastnikov objektov B in F (T. - novi del) zato ne pomeni, da pogodba o opravljanju upravniških storitev, ki jo je sklenila tožnica le z lastniki poslovnih prostorov T. - stari del, vključuje tudi etažne lastnike T. - novi del.
Nekonkretizirane navedbe ne upravičujejo izvajanje dokazov.
Izvajalec mora z izbranim načinom odprave napak doseči (ustrezen) pravilen rezultat in napako odpraviti tako, da ima delo značilnosti pravilne izpolnitve, torej značilnosti prevzete obveznosti.
Za izbiro (primernega) načina odprave napake tudi niso sami po sebi pomembni stroški, ki bodo s takšno odpravo napake nastali.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedenec geodetske stroke - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - katastrski vpis - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vmesni sklep - posebna pritožba - dovoljeni pritožbeni razlogi
S sklepom, izdanim na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, zato je s pritožbo zoper ta sklep mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Pritožbeni očitki glede dobre vere ter domnevnega prisvajanja zemljišča se nanašajo na vprašanja, ki se bodo reševala v nadaljnjem postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98. OZ člen 336, 349, 349/1, 352, 352/3.
finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - kdaj začne teči zastaranje
Države članice Evropske Unije so dolžne delno ali v celoti preklicati financiranje iz evropskih sredstev, če ugotovijo nepravilnosti pri uporabi predpisov Unije ali nacionalne zakonodaje, pri čemer finančni popravek pomeni vračilo koristi, ki je bila zaradi nepravilnega ravnanja neupravičeno prejeta. Pravna podlaga za izrek finančnih popravkov je v 98. členu Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (v nadaljevanju: Uredba 1083/2006), ki v osnovi opredeljuje tudi merila za odmero1 in v le-tej imajo podlago tudi določila podzakonskih predpisov (navodil), ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo. Izvedba in izterjava finančnih popravkov je posledica ugotovljenih nepravilnosti, pri čemer gre za to, da upravičenec ni upravičen obdržati vseh predhodno odobrenih evropskih sredstev, če se izkaže, da pri izvajanju projektov ni spoštovano pravo EU, vključno s pravom javnih naročil. Tožnica uveljavlja zahtevek na temelju slovenskega prava, med strankama sklenjene Pogodbe o sofinanciranju. Poleg tega sta obe stranki osebi s sedežem v Republiki Sloveniji. Na tek in potek zastaranja terjatve tožnice do toženke zato tek zastaralnega roka po Uredbi Sveta št. 2988/95 ne more vplivati, saj se ta nanaša le na zastaranje eventualnih terjatev ES do Republike Slovenije. Glede na povedano se torej zastaralni rok v tej zadevi ravna po pravu Republike Slovenije. Glede na to, da je Pogodba o sofinanciranju po svoji naravi upravna pogodba, rok za zastaranje terjatev iz upravnih pogodb pa ni posebej predpisan, se za zastaranje uporablja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ). Ta je lahko začel teči naslednji dan po dnevu, ko je tožnica imela pravico terjati izpolnitev obveznosti (vrnitev neupravičeno plačanih zneskov). V konkretnem primeru je to naslednji dan po dnevu, ko so bila opravljena neutemeljena plačila na temelju Pogodbe o sofinanciranju (pred izplačilom terjatev na vračilo sredstev financiranja pojmovno ni mogla nastati, pa čeprav je sporno ravnanje toženke nastopilo že pred tem).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00048007
ZFPPIPP člen 14, 48, 48/2, 231. ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 117/2, 117/3, 206, 206-1. ZIZ člen 36, 62, 62/2.
terjatev - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zloraba pravice - izvršilni postopek - stečajni postopek - prekinitev stečajnega postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine
Dolžnik zatrjuje to, kar zatrjuje tudi pritožnik sedaj, to je, da je na strani upnikov oziroma njunega zakonitega zastopnika prišlo do zlorabe pravic, ker naj bi ista oseba vložila predloga za izvršbo in povzročila, da dolžnik nanju ni mogel pravočasno ugovarjati. Materialnopravno presojo zlorabe pravice bo skozi presojo posebej upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP) moralo (pravnomočno) dati izvršilno sodišče v postopkih, v katerih sta izdana sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker pa je postopek odločanja o tem še vedno odprt, višje sodišče v tej konkretni zadevi meni, da so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka ter hkrati niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka. Upnika sta predlog za stečaj temeljila na pravnomočnih sklepih o izvršbi na podlagi verodostojne listine. To dejstvo pa je zaradi še tekočega izvršilnega postopka in odločanja o vrnitvi v prejšnje stanje sporno. Pravo zlorabi pravice ne sme nuditi pravnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047792
ZIZ člen 15, 247. ZPP člen 108, 108/4.
začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - izvršilni naslov - izvršnica - zavarovanje z zastavno pravico - zastavna pravica na premičninah - premična stvar - spletna stran
Spletne strani, tudi če ta predstavlja stvarni vložek v osnovni kapital pravne osebe v skladu z določbami ZGD, ni mogoče šteti za premično stvar, zato po ZIZ ni mogoče ustanoviti prisilne zastavne pravice na spletni strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047374
URS člen 22, 60. ZASP člen 12, 12/1, 12/3, 22, 31, 74, 74/1, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147-1, 147-4,156, 157, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 344, 347, 347/1, 352. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - civilna kazen - kabelska retransmisija glasbenih del - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - primerno nadomestilo - zastaranje zamudnih obresti - neupravičena pridobitev
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
V obravnavanem primeru je sodišče postopek vodilo na podlagi predloga centra za socialno delo za ukrep trajnejšega značaja po določilu 174. člena DZ (odvzem otroka staršem) in ne na podlagi začasne odredbe, zato pritožnica utemeljeno opozarja, da za takšen postopek ne velja izjema iz tretjega odstavka 106. člena ZNP-1.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 43/1, 43/2, 43/3, 44, 45, 45/1-2.. ZZVZZ člen 23, 26.. URS člen 2, 51, 51/1.
zdraviliško zdravljenje - degenerativna bolezen - izpolnjevanje pogojev
Čeprav v obravnavani zadevi ni generalizirane spondiloze hrbtenice (ki je vnetnega izvora), temveč težka degenerativna spondiloza ledvenega dela hrbtenica s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, je bistveno, da je kirurško zdravljenje izčrpano oziroma ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje ob subsumciji dejanskega stanja pod abstraktni dejanski stan iz 1. alineje 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ v 16. točki obrazložitve nepravilno zaključuje, da to sploh ni podano. Do takšnega zaključka ga je lahko privedla le gola jezikovna razlaga, ki v okoliščinah konkretnega primera ni sprejemljiva. Jezikovno interpretacijo 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ, poimenovane „Degenerativne bolezni“ je potrebno nadgraditi s sistemsko logično razlagalno metodo ter uporabo argumenta a maiori ad minus (s sklepanjem od večjega na manjše) ter zaključiti, da degenerativna spondiloza celotne hrbtenice zagotovo vključuje tudi hudo degenerativno spondilozo ledvenega dela hrbtenice. Ob izkazani funkcionalni prizadetosti ter nevroloških izpadih na spodnjih okončinah je potrebno šteti, da je izpolnjen abstraktni dejanski stan iz 1. alineje 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ. To velja tudi za kumulativno predpisani pogoj iz 44. člena POZZ, kadar ostaja zdraviliško zdravljenje na stacionaren način edini ukrep za izboljšanje zavarovančevega funkcionalnega statusa in preprečitev nadaljnjega slabšanja.
ZZZDR člen 12, 51, 52, 56, 59, 62, 84. OZ člen 190, 336, 346, 358.
skupno premoženje - zakonska zveza - krediti, najeti v času trajanja zakonske zveze
V času trajanja izvenzakonske skupnosti najeti krediti predstavljajo skupno premoženje (pasivo), če je bila odločitev o najetju skupna, to pa je zakonska domneva. Tudi z delom pridobljena sredstva (plača) v času trajanja izvenzakonske skupnosti so skupna, zato je pravno pomembno dejstvo, iz katerih sredstev je bil kredit (ali so bili krediti) plačevan v času trajanja skupnosti (ali od plače ali iz posebnega premoženja in čigavega). Vseh teh dejstev sodišče prve stopnje še ni ugotovilo.
Sodišče prve stopnje ni navedlo nikakršnih razlogov o dejstvih za sprejet zaključek, da je kredite odplačeval iz svojega posebnega premoženja. V tem delu je sodba sodišča prve stopnje obremenjeno z bistveno kršitvijo določb pravndnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.