odpoved tožbenemu zahtevku - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - razpolaganje s tožbenim zahtevkom - sodba na podlagi odpovedi - zavrnitev tožbenega zahtevka - ne bis in idem - skupno premoženje zakoncev - pravica do dostopa do sodišča
V primeru, ko sodišče meritorno odloči, da neko premoženje ne sodi v skupno premoženje zakoncev, odločanje o istem vprašanju ni več možno. Posledica odpovedi zahtevku je izdaja sodbe, s katero se tožbeni zahtevek zavrne. V obravnavani zadevi bi to pomenilo meritorno odločitev, da nepremičnina ID znak parcela 0000 28/2 ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Situacija ni primerljiva s situacijo, če tožnik ne bi vložil tožbe ali pa če bi tožbo umaknil. V obeh primerih bi namreč toženka lahko vložila tožbo na ugotovitev, da nepremičnina sodi v skupno premoženje zakoncev. Če pa bi sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi, zaradi meritornosti odločitve in učinka ne bis in idem toženka takšne tožbe ne bi več mogla vložiti. Tožnikova odpoved zahtevku bi pomenila razpolaganje z zahtevkom, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj bi morebitno razpolaganje poseglo v pravico nasprotne stranke do dostopa do sodišča.
ZPP člen 214, 214/4, 313, 337, 337/1. ZIZ člen 15, 272, 272/2-2.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - obstoj terjatve - dajatveni zahtevek - paricijski rok - odločanje po uradni dolžnosti - veljavnost pogodbe - društvo - splošno znana dejstva - pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedba paricijskega roka v predlogu za izdajo sklepa o začasni odredbi ni obligatorna sestavina. Ker je bil predlog na izpolnitev obveznosti dajatvene narave in takega roka ni vseboval, je rok določilo po uradni dolžnosti.
Pritožnik se sklicuje tudi na splošno znano dejstvo, a ne upošteva, da je potrebno tudi splošno znana dejstva (pravočasno) zatrjevati, le dokazovati jih ni treba.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 4/2, 6, 6/1, 28, 28/1, 28/2, 28/2-6.. ZUPJS člen 29.
denarna socialna pomoč - pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev - neizpolnjevanje pogojev
Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 6. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 27. 2. 2020 in odločbe Centra za socialno delo A. z dne 6. 12. 2019 v prvem in tretjem odstavku izreka in priznanje denarne socialne pomoči, pravilno zavrnilo. Glede na to, da tožnici ni bila priznana denarna socialna pomoč, ji posledično v skladu z določbo 29. člena ZUPJS ne pripada niti pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
ugotavljanje invalidnosti - vzrok invalidnosti - izvedensko mnenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dvom v pravilnost in popolnost mnenja
Niti iz pisnega niti ustnega sodnega izvedovanja ni določno razvidno, zakaj ob diagnosticirani bipolarno afektivni motnji razpoloženja in ortopedskih težavah, predstavlja po oceni sodnega izvedenca trajna osebnostna spremenjenost po katastrofični izkušnji izključni vzrok za tožnikovo (novo) invalidnost. Sodišču bi se zaradi nezadostne opredelitve sodnega izvedenca na strokovne pripombe tožene stranke,moral poroditi utemeljen dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja glede vzroka nove invalidnosti III. kategorije. Ker je v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
neupravičena uporaba tuje stvari - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - višina uporabnine - posest nepremičnine - neupravičena obogatitev - tržna najemnina - priznana dejstva - odbitek - uporaba prava
Sodišče odloča o tem, katere odbitke bo upoštevalo pri določitvi višine uporabnine, saj gre pri tem za pravno vprašanje. Nadomestila za korist od uporabe (uporabnine) ni utemeljeno zmanjševati na podlagi hipotetične neizkoriščenosti, stroškov vzdrževanja ali davčnih dajatev, saj to na višino tržne najemnine, ki je kriterij za izračun uporabnine, ne vpliva.
začasna ureditev stikov - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - konfliktnost med starši - ogroženost otroka
Ogroženost otrok, ki je posledica nesoglasij med starši o načinu in obsegu preživljanja časa z otroki, težav pri predaji otrok, izpostavljenosti otrok konfliktov med starši, ne more biti razlog za začasno dodelitev otroka v varstvo in vzgojo, terja pa ureditev stikov s sodno odločbo.
razmerja med starši in otroki - sodna poravnava - stiki otrok s starši - sprememba stikov - realizacija dogovora - spremenjene razmere - izvrševanje stikov z otrokom - dolžnosti staršev - starševska skrb - varstvo koristi otroka
Stiki, kot so bili določeni v poravnavi, niso (bili) le pravica nasprotnega udeleženca, marveč tudi dolžnost, da stike izvaja po režimu, kot so bili dogovorjeni. V postopku je bilo ugotovljeno, da je starševsko skrb v celoti prevzela predlagateljica, nasprotni udeleženec pa je praktično v celoti opustil starševsko skrb in s tem povezane dolžnosti. Ker nasprotni udeleženec ne izvaja dogovorjenih stikov, in ker v postopku niso bile ugotovljene opravičljive okoliščine, zaradi katerih nasprotni udeleženec ni mogel izvajati stikov, kot so bili določeni v sodni poravnavi, so izkazane spremenjen okoliščine, zaradi katerih, je treba režim stikov na novo določiti.
URS člen 2, 14, 19, 29. KZ-1 člen 43, 87, 87/1, 87/4. ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 129, 129.a, 129.a/2, 402, 402/3.
denarna kazen - nadomestni zapor - način izvršitve denarne kazni - kazen zapora - delo v splošno korist - prepozen predlog
Pravilno je stališče, da s sodbo V Kr 19468/2014 z dne 19. 1. 2021 sodišče obsojencu ni izreklo zaporne kazni, kot ene izmed vrst kazni po 43. členu KZ-1, temveč je določilo le način izvršitve denarne kazni, izrečene obsojencu s pravnomočno sodbo I Ks 19468/2014 z dne 18. 12. 2017. Nadomestni zapor je namreč samo oblika izvršitve denarne kazni in se zato ne sme enačiti z zaporom, kot posebno vrsto glavne kazni.
Položajev, ko obsojenec predlaga izvršitev zaporne kazni s hišnim zaporom ali zaporom ob koncu tedna, namreč po presoji višjega sodišča ni mogoče enačiti s položaji, ko obsojenec na plačilo denarne kazni (ali kazni zapora) predlaga izvršitev kazni z delom v splošno korist. Zato ni mogoče najti razumne podlage za pritrditev stališču zagovornice, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz veljavne določbe drugega odstavka 129.a člena ZKP, tako kot za hišni zapor, predlaga alternativno izvršitev denarne kazni (ali kazni zapora) z delom v splošno korist.
ZKP člen 83, 83/2, 216, 216/1, 216/3, 285.e, 285.e/2, 402, 402/3. URS člen 35, 36.
predlog za izločitev dokazov - hišna preiskava - navzočnost pri hišni preiskavi - nedotakljivost stanovanja - pravica do zasebnosti - preiskava elektronske dokumentacije
Odsotnost lastnika nepremičnine, ob dejstvu, da je bil ob hišni preiskavi navzoč obdolženec, ki je imel v času izdaje odredbe in oprave hišne preiskave tudi uradno prijavljeno bivališče na tem naslovu, ne pomeni, da je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju z veljavnimi določbami zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047285
ZIZ člen 225, 226, 239. ZPP člen 2, 8. SPZ člen 34.
začasna odredba - obseg predloga za izdajo začasne odredbe - izvršilno sredstvo - zavarovanje terjatve - izvršilno dejanje - nadomestno dejanje po izvršilnem naslovu - prepovedni zahtevek - motilno dejanje - motenje posesti - ograja - denarna kazen - prepoved nadaljnjih kršitev - meje postavljenega zahtevka - vezanost sodišča na zakon
izvršba na podlagi izvršilnega naslova, po katerem mora dolžnik storiti nekaj, kar lahko stori tudi nekdo drug, se opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam.
Sodišče je pri sojenju vezano na zakon in nima pooblastil za arbitrarno odločanje. V pravdi odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. To velja tudi za postopek v zvezi z začasno odredbo.
Upnik ni ustrezno v skladu z določilom prvega in drugega odstavka 26. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dokazal nastopa pogoja glede izterjevane obveznosti pogodbene kazni v znesku 100.000,00 EUR.
V izvršilnem postopku je dopustni dokaz v tej zvezi le javna ali po zakonu overjena listina oziroma pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku.
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 421. ZGD-1 člen 418, 418/1, 420, 421, 421/1.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do poštenega sojenja - likvidacijski postopek - likvidacijski upravitelj - postopek redne likvidacije - postopek prisilne likvidacije - načrt poteka stečajnega postopka - upravljanje in unovčenje stečajne mase - razdelitev premoženja - varstvo upnikov - predlog predračuna stroškov - negativna ugotovitvena tožba - odškodninska terjatev
Ker se določba drugega odstavka 321. člena ZFPPIPP, kot tudi vse tiste, ki so opredeljene v 421. členu ZFPPIPP, med drugim tudi določbe ZGD-1 o postopku redne likvidacije, uporabljajo le smiselno, način razdelitve premoženja v postopku prisilne likvidacije ni obvezna vsebina načrta poteka likvidacijskega postopka, saj je način razdelitve odvisen od vrste dejavnikov, ki se lahko pokažejo šele tekom postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00057138
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 9, 14. URS člen 46. ZVarD člen 1, 1/1, 2, 2/3, 5, 9. ZZdrS člen 49. ZZDej člen 56. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 3, 22.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - enako obravnavanje kandidatov - zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - ugovor vesti - svoboda veroizpovedi - splav (abortus) - svobodno odločanje o rojstvu otrok - Zdravniška zbornica Slovenije - odmera nepremoženjske škode - objava sodbe
Četudi je imela članica komisije diskrecijsko pravico izbrati vprašanja, na podlagi katerih je ocenila primernost posamezne kandidatke, pa je bila njena avtonomija omejena z zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije glede vere ali prepričanja (prvi odstavek 1. člena ZVarD). Pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila na podlagi določila 2. člena že citiranega zakona tudi izbirna komisija dolžna zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh kandidatk, zlasti v zvezi z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso (kar vključuje tudi merila za izbiro). Za obstoj diskriminacije v smislu določila 5. člena tudi ni potreben namen kršitelja nekoga diskriminirati, dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo.
V okoliščinah obravnavanega primera ni bilo dejanske podlage za uporabo 3. odstavka 81. člena ZDSS-1, kot pravilno poudarja toženi zavod. Tožnica z dokončno odločbo z dne 1. 8. 2019, zoper katero je dopustno sodno varstvo, v predsodnem postopku sploh ni pridobila pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodno izvedensko mnenje zoper katero ni bilo pripomb, dejansko kaže na nepravilnost in nezakonitost tudi prvostopenjske odločbe, zaradi česar bi bilo potrebno postopati po 2. odstavku 81. člena ZDSS-1, tožnico razvrstiti v ustrezno kategorijo invalidnosti ter na podlagi relevantnih določb ZPIZ-2 priznati ustrezne pravice iz invalidskega zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047259
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 52/1, 388, 388/2, 609, 609/1, 609/6. ZPosS člen 2. ZNP-1 člen 6, 42. ZPP člen 219b, 227, 227/6, 270, 270/1, 270/3, 329, 329/4.
sodni preizkus denarne odpravnine - sodni preizkus menjalnega razmerja - nepravdni postopek - uporaba določb zakona o pravdnem postopku - poravnalni odbor - mnenje poravnalnega odbora - izvedensko mnenje - poslovna skrivnost - predložitev listine - razkritje podatkov - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Ali naj sodišče strankam postopka naloži v predložitev sodišču določene listine (ali podatke), je stvar izvedbe dokaznega postopka, ki ga vodi in usmerja v tej fazi postopka sodišče prve stopnje. V primeru določbe 219.b člena ZPP sicer ni izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, a že iz splošne določbe tretjega odstavka 270. člena ZPP izhaja, da zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka ni pritožbe.
Sodišče na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni vezano, kar pomeni, da lahko svoj sklep sodišče naknadno tudi spremeni, če presodi, da bi bilo to smotrno, smiselno in pravilno za zakonito izvedbo postopka.
Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.
ZPSVIKOB člen 3, 25, 45. ZBan-1 člen 350a. ZPP člen 191.
prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - pravne posledice ustavne odločbe - pogoji za prekinitev postopka - Banka Slovenije - podrejene obveznice - enotno sosporništvo
Sodni postopki iz 25. in 45. člena ZPSVIKOB, prekinitev katerih omenja sodišče prve stopnje, predstavljajo »zgolj« postopke zoper Banko Slovenije in ne (tudi) postopkov zoper komercialno banko. Iz 350.a člena ZBan-1 je (prav tako) jasno razvidno, da ureja odškodninsko varstvo delničarjev, upnikov in drugih oseb, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, »le« zoper omenjeno banko, ne pa (tudi) zoper komercialne banke.
Ker Banka Slovenije in prvo tožena stranka v konkretnem primeru ne nastopata kot enotna sospornika in se zahtevka zoper njiju lahko obravnavata ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo, ne predstavlja (hkrati) razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.
začasna odredba v družinskih sporih - ureditvena začasna odredba - izjemen ukrep - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - starejši mladoletnik - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - ogroženost otroka - sprememba sklepa o začasni odredbi - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče nalogo za podajo izvedenskega mnenja zaupalo izvedenskemu organu kot celoti in določilo kakšne specialnosti naj bodo posamezniki v njegovi sestavi. Pritožba utemeljeno vztraja tudi pri tem, da je vsako nagrado po vseh postavkah potrebno ustrezno obrazložiti glede zahtevnosti mnenja, prispevek vsakega izvedenca in tudi samo odmero. Pritožba pravilno opozarja na to, da iz sklepa o odmerjeni nagradi in materialnih stroškov izhaja, da naj bi sodna izvedenca vsak posebej pregledala tožnika, da pa vse to iz samega mnenja ni razvidno, niti ni razvidna zahtevnost mnenja za vsakega sodnega izvedenca posebej. Naloga je bila s sklepom jasno določena in postavljeno enostavno vprašanje in ni bil potreben študij celotnega spisa in celotne dokumentacije, saj se relevantna dokumentacija nanaša na obdobje do dokončnosti odločbe, to je do 30. 9. 2019 in obsega do 200 strani. Enako velja za dodatno dokumentacijo, to je zdravstveni karton, ki je bil pribavljen le enkrat in ne obsega več kot 100 strani za ta postopek relevantne dokumentacije.
zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - vznemirjanje lastninske pravice
V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo/pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno. Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se seveda nanaša tudi na okoliščino, katera sodna pisanja so bila naslovniku vročena. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstev oziroma podatkov, ki jih izkazuje. To njeno dokazno moč je moč izpodbiti le z določnim in dokazno podprtim zatrjevanjem razlogov za njeno neverodostojnost oziroma neresničnost v njej ugotovljenih dejstev.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - rok za posestno varstvo - prekluzivni rok - dejanska oblast nad stvarjo - ugotovitveni zahtevek - izvrševanje posesti - opustitev posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - pravica do posesti - pogoji za prekinitev postopka - sprememba tožbe
Ugotovitveni zahtevek je v motenjskem sporu po mnenju teorije in (novejše) sodne prakse nepotreben, ob upoštevanju 181. člena ZPP pa celo nedovoljen. Pred odločitvijo o zahtevku je sicer potrebno ugotoviti, ali je prišlo do odvzema ali motenja posesti, vendar pa te dejanske ugotovitve sodijo v obrazložitev in ne v izrek.
Motenjski spor je namenjen (zgolj) varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico.