Podjemnik se lahko razbremeni odgovornosti za stvarno napako, če dokaže, da je vzrok za napako opravljenega posla napaka materiala, ki mu ga je izročil naročnik, in je podjemnik naročnika na napako opozoril. Če kljub opozorilu na neprimernost materiala naročnik vztraja, da podjemnik izdela stvar iz materiala z napakami, nastane podoben položaj kot v primeru, če oškodovanec privoli v nastanek škode (napake opravljenega posla). Takšna naročnikova zahteva zato podjemnika razbremeni odgovornosti za stvarne napake opravljenega posla, saj je naročnik s tem prevzel tveganje, povezano s takšno odločitvijo.
Pritožnica je šele v pritožbi pojasnila, da tožeča stranka nima nobenih sredstev, s katerimi bi lahko razpolagala, kar izhaja iz bilančnih podatkov za to leto 2010. Gre za pritožbene novote, za katere tožeča stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, zato jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, pritožbeno sodišče pa jih pri odločitvi o pritožbi ne sme upoštevati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069399
ZPIZ-1 člen 272, 272/1. ZPP člen 214, 214/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 9, 9/1, 9/2, 20, 20/1.
trditveno in dokazno breme – škoda – vzročna zveza – opustitev ukrepov varstva pri delu
V skladu z določbo 214. člena ZPP ni potrebno dokazovati le dejstev, ki jih je šteti za priznana, dejstev, za katere obstaja zakonska domneva, ali splošno znanih dejstev. Ker je tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi, podani na prvem naroku za glavno obravnavo 01. 07. 2010, izrecno ugovarjala nedokazanost višine škode, teh dejstev ni mogoče šteti za priznana. Višine izvedenih nakazil tožeče stranke svoji zavarovanki pa prav tako ni mogoče šteti za splošno znana dejstva, ki jih ni potrebno dokazovati. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno prevalilo trditveno in dokazno breme na toženo stranko, češ da bi morala podajati relevantne navedbe, s katerimi bi izpodbijala zatrjevano višino letnih izplačil tožeče stranke svoji zavarovanki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069923
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1. ZPP člen 285.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivi element izpodbojnosti - asignacija
Asignacija je izpodbojna le, kolikor je bila tožeča stranka asignatov upnik, saj v tem primeru ni prišlo do plačila terjatve tožeči stranki, temveč je obveznost do tožene stranke preko asignata poravnana v celoti toženi stranki na račun drugih upnikov. Zato je za odločitev ali asignacija stečajnega dolžnika vsebuje objektivni element izpodbojnosti treba najprej ugotoviti, ali je z asignacijo tudi dejansko ugasnila terjatev stečajnega dolžnika, ki bi sicer prišla v stečajno maso.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069391
ZOR člen 122, 122/2, 286, 287, 287/1, 600. ZPP člen 12, 214, 214/2, 285.
pogodba o delu – pridržna pravica – sočasnost izpolnitve – načelo pomoči prava neuki stranki – nesporna dejstva
Nobene ovire ni bilo, da tožeča stranka lesa še pred sušenjem ne bi odpeljala, če tožena stranka pred sušenjem ne bi ugodila njeni zahtevi po meritvah količine in vlažnosti lesa. Ker tako posest lesa od tožnika k tožencu ni prešla proti tožnikovi volji, uporaba 1. odstavka 287. člena ZOR ni primerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065854
ZPP člen 184, 184/3, 188. ZTLR člen 20.
posest – parkirna površina – izključujočnost posesti na parkirnem prostoru – dostopnost stvari – sklepčnost tožbe
Stanovalci stanovanjskih blokov na parkirnih površinah pred stanovanjskimi bloki, ki so dostopne vsakomur, nimajo posesti. Parkiranje je namreč odvisno od tega, ali je na voljo parkirni prostor.
vpogled v zbirko listin – upravičen interes za vpogled v zbirko listin – varstvo osebnih podatkov
Po 196. členu ZZK-1 je treba izkazati upravičen interes za vpogled v zbirko listin oziroma za izdajo prepisa listine. Nedvomno je izkazan upravičen interes, če listina vpliva na pravni položaj vlagatelja zahteve oziroma predlagateljev v sodnih postopkih. Temu interesu pa stoji nasproti tudi interes posameznika, da se zavaruje njegova zasebnost z omejeno dostopnostjo do osebnih podatkov.
V okviru pojasnila tveganja zdravnik ni dolžan pacienta poučiti o vseh možnih zapletih, temveč ga mora v poglavitnih obrisih in na ustrezen način opozoriti na običajno, redno tveganje. Zaplet, kakršen je nastal pri tožniku, se pojavi pri 0,1 do 1,1% operacij na hrbtenici, zato ga ni mogoče šteti za redno tveganje. Ne gre torej za zaplet, na katerega bi zdravnik v okviru svoje pojasnilne dolžnosti bil dolžan tožnika opozoriti.
Kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, se v praksi najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. To pomeni, da povzročitelj škode odgovarja za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti (50 odstotkov) dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe povzročilo škodni dogodek.
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – postopek za uveljavitev oprostitve plačila taks – postopek izterjave sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Trditev, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks, ne predstavlja dopustnega ugovornega razloga.
Ker je predlagatelj v svojem predlogu predlagal zaznambo spora pri neobstoječi nepremičnini, sodišče pa je bilo, upoštevaje 125. člen ZZK-1, na predlog vezano, je odločilo pravilno, ko je predlog za zaznambo spora zavrnilo. Zaradi stanja zemljiške knjige namreč takšen predlagan vpis, ne glede na vsebino listine, na podlagi katere se vpis predlaga, ni dovoljen.
Cenitev premoženja stečajnega dolžnika je nejasna zaradi pomanjkanja ključnih podatkov, ki so cenilca vodili k zaključku, da je primerna izklicna cena za javno dražbo 4,5 EUR za 1 m2 nepremičnine. V elaboratu št. 1 je cenilec na 6. strani sicer navedel, da naj bi bila „primerljiva posest ocenjena in prodana med 8,00 EUR/m2 in 10,00/m2.“ Katera je ta primerljiva posest, kje leži in kdaj je bila prodana, pa iz elaborata ni razvidno. Teh izvedenčevih trditev zato ni mogoče preizkusiti.
vzročna zveza – zaseg predmetov – zaseg vozila – pravno relevantna vzročna zveza
V obravnavanem konkretnem primeru ni podana pravno relevantna vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in manjvrednostjo tožničinega vozila v času zatrjevane protipravnosti zasega. Upoštevanje izgube vrednosti vozila zaradi poteka časa kot tožničine škode ob hkratnem izhodišču, da je njena škoda tudi nemožnost uporabe vozila v istem času, bi pomenilo, da bi bila tožnica zaradi škodnega dogodka lahko obogatena. Gre za ocenjevanje vzročnosti po principu "po tem, torej zato" (post hoc ergo propter hoc), kar ni pravilno, ker se vzročnost logično zmotno nadomešča z golo časovno korelacijo. Toženka tožnici torej ne odgovarja za izgubo vrednosti vozila zaradi poteka časa.
Podrejeni tožbeni zahtevek po priloženi tožbi, ki se glasi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter s katerim se hkrati zahteva, da tožena stranka uredi vpis lastninske pravice na zadevnih nepremičninah oziroma je dolžna izstaviti za vpis sposobno zemljiškoknjižno listino ne predstavlja izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, ki se skladno s 245. členom prav tako zaznamuje v zemljiški knjigi, pri čemer se za to zaznambo smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora, saj se z njima ne zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa.
Sodišče prve stopnje je preverilo vsakega od stroškov, ki jih je navedel tožnik, in je za vsakega od teh stroškov presodilo, ali je upravičen in v kolikšni meri je upravičen.
Upoštevati je potrebno, da je tožnik zaupan v varstvo in vzgojo mami in ne tožencu, in da zato ona v večji meri prispeva tudi s svojim delom in ne samo z denarjem.
Tožnikova mama ima torej pravico do razpolaganja s plačano preživnino in te pravice ni mogoče omejiti tako, da bi se del sredstev, namenjenih za preživljanje, nakazovalo na poseben transakcijski račun.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – opomin
Svoje trditve o pomanjkljivostih opomina bi pooblaščenec tožene stranke dokazal le, če bi takoj po prejemu opomina prvostopno sodišče opozoril, da pravni pouk, štampiljka sodišča in podpis sodnika manjkajo, česar pa ni storil.