OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069921
OZ člen 132, 168, 168/3 ZPP člen 243, 285.
izgubljeni dobiček – izguba prihodka – škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – materialno procesno vodstvo
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička gre za predvidevanje o poteku poslovanja oškodovanca v preteklosti, ki pa se dejansko ni zgodilo. Tako predvidevanje pa mora imeti dejansko podlago ali v pogojih poslovanja oškodovanca pred škodnim dogodkom ali v drugih dejstvih, iz katerih je mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati na njegovo poslovanje v pogojih brez protipravnega ravnanja povzročitelja škode.
Če je tožeča stranka utemeljevala izgubljeni dobiček kot prikrajšanje iz posameznih izgubljenih poslov s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prešli na storitev tožene stranke, bi za utemeljitev takšnega prikrajšanja morala v smislu dejanske podlage pojasniti, kako naj bi se to prikrajšanje v vtoževanem obdobju kazalo glede na sklenjene pogodbe s temi partnerji. Tožeča stranka ni ponudila trditev in dokazov o vsebini pogodbenih razmerij s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prekinili pogodbe s tožečo stranko, niti ni v tem smislu pojasnila zneska 84.938.100,00 SIT, ki ga je s tožbenim zahtevkom uveljavljala kot izgubljeni dobiček. V priloženem prikazu škode (A2) je ta znesek opredelila zgolj kot ocenjeno izgubo prihodka. Ta kategorija že pojmovno ne more predstavljati izgubljenega dobička, saj je le-ta lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju.
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička, bi se lahko izkazala potreba po strokovni pomoči izvedenca ekonomske ali finančne stroke, s čigar strokovno pomočjo bi sodišče lahko sklepalo na najbolj zanesljiv predviden rezultat poslovanja oškodovanca v spornem obdobju. Ta pomoč bi se lahko nanašala tako na uporabo najprimernejše metode takšnega sklepanja ali strokovno pravilno ovrednotenje podatkov iz preteklega poslovanja, iz katerega naj bi se sklepalo na poslovanje v vtoževanem obdobju. Predpogoj, da bi sodišče takšno strokovno pomoč sploh potrebovalo, pa je, da bi tožeča stranka zatrjevala in dokazala tisto dejansko podlago, iz katere naj bi izvedenec sklepal na predvidene rezultate poslovanja v vtoževanem obdobju. Naloga izvedenca ne more biti, da tako potrebno dejansko podlago šele ugotavlja iz poslovne in knjigovodske dokumentacije tožeče stranke, saj bi v tem primeru šlo za nedopusten informativni dokaz, ki bi tožeči stranki pomagal nadomestiti manjkajočo trditveno podlago.
Drugo in tretje tožena stranka sta bili seznanjeni s sprejemom ponudbe s strani tožeče stranke, a sta prodajno pogodbo vseeno sklenili s prvo toženo stranko, s čimer sta kršili kogentne določbe OZ in ZGD-1 o spoštovanju zakonite predkupne pravice družbenikov.
Cenitev premoženja stečajnega dolžnika je nejasna zaradi pomanjkanja ključnih podatkov, ki so cenilca vodili k zaključku, da je primerna izklicna cena za javno dražbo 4,5 EUR za 1 m2 nepremičnine. V elaboratu št. 1 je cenilec na 6. strani sicer navedel, da naj bi bila „primerljiva posest ocenjena in prodana med 8,00 EUR/m2 in 10,00/m2.“ Katera je ta primerljiva posest, kje leži in kdaj je bila prodana, pa iz elaborata ni razvidno. Teh izvedenčevih trditev zato ni mogoče preizkusiti.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 67, 67/1, 67/2.
izvršilni stroški – zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče – hramba zarubljenih stvari pri dolžniku – hramba pri dolžniku
Če upnik svojo zahtevo za hrambo pri dolžniku vloži pisno pri izvršitelju, ni nobene ovire, da izvršitelj takšni zahtevi ne bi sledil, saj mu ni treba presojati smotrnosti upnikove zahteve. V takšnem primeru namreč nevarnost poškodovanja, uničenja in odtujitve zarubljenih stvari, ali drugega škodljivega ravnanja dolžnika ali tretje osebe, preide na upnika.
Podjemnik se lahko razbremeni odgovornosti za stvarno napako, če dokaže, da je vzrok za napako opravljenega posla napaka materiala, ki mu ga je izročil naročnik, in je podjemnik naročnika na napako opozoril. Če kljub opozorilu na neprimernost materiala naročnik vztraja, da podjemnik izdela stvar iz materiala z napakami, nastane podoben položaj kot v primeru, če oškodovanec privoli v nastanek škode (napake opravljenega posla). Takšna naročnikova zahteva zato podjemnika razbremeni odgovornosti za stvarne napake opravljenega posla, saj je naročnik s tem prevzel tveganje, povezano s takšno odločitvijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM0021143
OZ člen 39, 255, 256, 257, 258, 259, 260. ZD člen 212. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 350/3, 353.
zavrženje tožbe - actio Pauliana - kavza pogodbenega razmerja - skupno premoženje zakoncev – darilo - izločitveni zahtevek - odplačen pravni posel - prekluziven rok - pripoznanje lastninske pravice - pravni naslov
Za presojo (ne)odplačnosti pravnega posla potemtakem ne more biti odločilen samo pravni naslov, ampak je pri tem potrebno tudi upoštevati kavzo pogodbenega razmerja (sklop okoliščin, zaradi katerih stranke sklenejo pravni posel – 39. člen OZ) in ostale spremljajoče okoliščine sklenitve pravnega posla.
Sodišče prve stopnje je preverilo vsakega od stroškov, ki jih je navedel tožnik, in je za vsakega od teh stroškov presodilo, ali je upravičen in v kolikšni meri je upravičen.
Upoštevati je potrebno, da je tožnik zaupan v varstvo in vzgojo mami in ne tožencu, in da zato ona v večji meri prispeva tudi s svojim delom in ne samo z denarjem.
Tožnikova mama ima torej pravico do razpolaganja s plačano preživnino in te pravice ni mogoče omejiti tako, da bi se del sredstev, namenjenih za preživljanje, nakazovalo na poseben transakcijski račun.
KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0069906
ZPSV člen 3, 3/3, 3/5. ZPIZ člen 13. ZPP člen 13. OZ člen 190, 190/3.
odpravnina – odpravnina kot korporacijskopravno upravičenje – plačevanje prispevkov od plačane odpravnine – vezanost na upravno odločbo
Od odpravnine, kot korporacijsko pravnega upravičenja, ki ima naravo odškodnine zaradi predčasnega odpoklica, se ne plačujejo prispevki za socialno varnost, temveč je potrebno odvesti le akontacijo dohodnine. Res je sicer, da ZPSV v 5. odstavku 3. člena določa, da so zavezanci za plačilo prispevkov tudi osebe iz petega odstavka 13. člena ZPIZ, to pa so osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, kolikor niso obvezno zavarovane na drugi podlagi. Enako določbo vsebuje tudi Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja ( VIII. točka sklepa). Tako ZPSV kot tudi navedeni Sklep določata, da se prispevki plačujejo od „plačil za opravljeno delo“, kamor odpravnine zaradi predčasnega odpoklica ne moremo šteti. Odpravnina namreč ne predstavlja plačila za delo tožeče stranke, niti nima narave prejemkov, ki so našteti v 3. in 5. odst. 3.člena ZPSV (ki so sicer prejemki iz delovnega razmerja), temveč ima naravo odškodnine zaradi predčasne razrešitve z mesta člana uprave tožene stranke. Zato je prispevki za socialno varnost ne bremenijo.
ZOR člen 192, 192/1. ZVCP člen 27, 27/1. ZPP člen 243.
deljena odgovornost za nastalo škodo - nepričakovan in nenaden vzrok - izvedensko mnenje - neupoštevnost pravnega sklepanja izvedenca
Zmotno je stališče izvedenca, kateremu je sledilo tudi prvostopenjsko sodišče, da je šteti poplavljeno vozišče za popolnoma nepričakovan dogodek že iz okoliščine, ker na to ni bil v ničemer s prometno signalizacijo opozorjen. Zmotno je tudi nadaljnje sklepanje, da voznik ni bil dolžan upoštevati v smislu prilagoditve hitrosti vožnje okoliščine, da je pred tem že zapeljal v lužo, iz česar pa je tudi v konkretnem primeru predvideval, da gre samo za lužo. Izpoved zavarovanca tožeče stranke, da je ob tem, da je bilo na cesti veliko luž, mislil, da jih bo kar preletel, ni mogoče razumeti drugače, kot da ni ustrezno zmanjšal hitrosti svoje vožnje, kar bi bilo potrebno pričakovati od vsakega skrbnega voznika, saj že sama luža na cesti predstavlja oviro, ki onemogoča preglednost nad stanjem ceste. Takšne okoliščine zato terjajo od voznika, da tudi če še ni zaznal, da gre dejansko za poplavljeno cestišče, svojo hitrost zmanjša na minimum. Voznik, ki je v takšno območje zapeljal s hitrostjo, v posledici katere se je vozilo zaustavilo šele po tem, ko je bilo poplavljeno do spodnjega roba stranskih vetrobranskih stekel, zagotovo ni ravnal s potrebno skrbnostjo, kot jo je pričakovati od povprečnega voznika.
neupravičena obsodba – pravica do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe - vrnitev zaseženih predmetov
O pravici do povrnitve škode v zvezi z neupravičeno obsodbo govorimo, kadar sta izpolnjena oba v uvodnem delu prvega odstavka 538. člena ZKP kumulativno predpisna pogoja – pravnomočna obsodilna sodba in kasnejša pravnomočna odločba v zvezi z izrednim pravnim sredstvom, s katero je bilo ugotovljeno, da je bil obsojenec neupravičeno obsojen.
Na odločitev glede vrnitve zaseženih predmetov vplivajo dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku.
navedba materialne podlage sodbe - možnost preizkusa sodbe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Prvostopenjska sodba, ki ne vsebuje materialnopravnega določila, ki tožencu nalaga izpolnitev pogodbene obveznosti, je pomanjkljiva. Ker je manjkajoče materialno določilo realizacija temeljnih načel obligacijskega prava iz 9. in 5. čl. OZ (dolžnost izpolnitve obveznosti, načelo vestnosti in poštenja), ki ju poznajo in morajo spoštovati vsi udeleženci obligacijskih razmerij, pritožnikova pravica do učinkovitega pravnega sredstva ni bila prizadeta.
ZDen člen 19. ZON člen 40, 49, 53, 85, 162,163. ZTNP člen 6. ZTNP-1 člen 6.
vračanje v naravi - naravna vrednota - zavarovana območja
Naravna vrednota iz 1. odst. 85. čl. ZON je glede na dikcijo 1. - 4. odst. 49. čl. ZON (vsako) zavarovano območje in ne nujno zgolj ožje zavarovano območje. Po 53. čl. ZON sodi Triglavski narodni park kot celota sicer v širše zavarovano območje, vendar je kot zavarovano območje prav tako vrednota, ki je izvzeta iz prometa, ker je v lasti države. Posamičnega akta, s katerim bi se zavaroval del nepremične naravne ali kulturne dediščine, kot ga je predvideval 6. čl. ZTNP, sedaj ZTNP-1 ne predvideva več, kar pomeni, da je varstvo naravnih vrednost po ZON novi predpis (ZTNP-1) očitno razširil.
Sodišče prve stopnje je o podanem temelju odškodninske odgovornosti tožnika zaključilo zato, ker je "do poškodovanja toženca s strani tožnika po prepričanju sodišča prve stopnje prišlo po tem, ko je toženec tožnika udaril s pestjo v predel ust". Te dejanske ugotovitve, ki predstavlja pravno odločilno dejstvo, ni z ničemer obrazložilo, saj ni navedlo niti enega samega razloga oziroma dokaza za svoje prepričanje, zato je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je razveljavitveni razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065854
ZPP člen 184, 184/3, 188. ZTLR člen 20.
posest – parkirna površina – izključujočnost posesti na parkirnem prostoru – dostopnost stvari – sklepčnost tožbe
Stanovalci stanovanjskih blokov na parkirnih površinah pred stanovanjskimi bloki, ki so dostopne vsakomur, nimajo posesti. Parkiranje je namreč odvisno od tega, ali je na voljo parkirni prostor.
Zgolj priporočilo izvedenca o izdelavi dodatnih navodil (izvedenec je priporočil, da bi lahko delavci dobili še pisna navodila za različne nevarne lokacije in dostope in da bi bilo v takem primeru potrebno uvesti tudi letne čevlje z visokim gležnjem) ne pomeni protipravnosti delodajalca. Tožnik mora dokazati in trditi, v čem je protipravno ravnanje delodajalca.
stvarna pravica - stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - nastanek služnosti - priposestvovanje - zemljiškoknjižno dovolilo - način izvrševanja služnosti - razširitev služnosti - varstvo služnosti - tožba za ugotovitev služnosti - konfesorna tožba
O nespremenjeni vsebini služnosti je mogoče govoriti zgolj v primeru, ko ostaja namen izvrševanja služnosti isti, smiselno primerljiv pa je tudi njen obseg.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063337
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3, 170/5, 170/5-1. ZMed člen 18, 18/3.
začasna odredba – predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepovedni zahtevek – odstranitveni zahtevek - varstvo avtorske pravice - bodoče avtorske pravice – članki – fotografije
Prepovedni zahtevek se že pojmovno ne more nanašati na bodoče avtorske pravice, ki sploh še niso nastale. Materialnopravno zmotno je zato izhodišče tožeče stranke v pritožbi, da bi tožeča stranka z začasno odredbo lahko s prepovednim zahtevkom zagotavljala varstvo avtorskih del, ki bodo nastala šele v bodočnosti.
Pritožbeno sodišče posebej opozarja, da je tožeča stranka odstranitveno začasno odredbo uveljavljala tako glede pisnih člankov, kot tudi fotografij, zato bi se prvostopenjsko sodišče moralo opredeliti do vprašanja avtorskega dela pri posameznih tovrstnih storitvah.
povrnitev separatnih stroškov – nagrada za narok – preložen narok
Ker je krivdno ravnanje tožene stranke povzročilo preložitev naroka, na katerem bi sodišče izvajalo dokaze in morebiti o zadevi tudi že odločilo, je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki ne glede na izid pravde stroške postopka, ki obsegajo v ZOdvT predvideno nagrado za narok in DDV.