Zgolj priporočilo izvedenca o izdelavi dodatnih navodil (izvedenec je priporočil, da bi lahko delavci dobili še pisna navodila za različne nevarne lokacije in dostope in da bi bilo v takem primeru potrebno uvesti tudi letne čevlje z visokim gležnjem) ne pomeni protipravnosti delodajalca. Tožnik mora dokazati in trditi, v čem je protipravno ravnanje delodajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM0021143
OZ člen 39, 255, 256, 257, 258, 259, 260. ZD člen 212. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 350/3, 353.
zavrženje tožbe - actio Pauliana - kavza pogodbenega razmerja - skupno premoženje zakoncev – darilo - izločitveni zahtevek - odplačen pravni posel - prekluziven rok - pripoznanje lastninske pravice - pravni naslov
Za presojo (ne)odplačnosti pravnega posla potemtakem ne more biti odločilen samo pravni naslov, ampak je pri tem potrebno tudi upoštevati kavzo pogodbenega razmerja (sklop okoliščin, zaradi katerih stranke sklenejo pravni posel – 39. člen OZ) in ostale spremljajoče okoliščine sklenitve pravnega posla.
Če je na matičnem področju o predhodnem vprašanju že odločeno z učinkom pravnomočnosti, prekinitve postopka ni več mogoče zahtevati, tudi če je bilo vloženo izredno pravno sredstvo.
Posest je dobroverna le, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Za tak primer pa v obravnavani situaciji, ko je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank in glede na zakonski režim skupnega premoženja, ne gre.
Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe ni razvidno, ali je bila predmetna terjatev ugotovljena v pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave, ni jasno, kaj predstavlja pravno podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka.
vzročna zveza – zaseg predmetov – zaseg vozila – pravno relevantna vzročna zveza
V obravnavanem konkretnem primeru ni podana pravno relevantna vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in manjvrednostjo tožničinega vozila v času zatrjevane protipravnosti zasega. Upoštevanje izgube vrednosti vozila zaradi poteka časa kot tožničine škode ob hkratnem izhodišču, da je njena škoda tudi nemožnost uporabe vozila v istem času, bi pomenilo, da bi bila tožnica zaradi škodnega dogodka lahko obogatena. Gre za ocenjevanje vzročnosti po principu "po tem, torej zato" (post hoc ergo propter hoc), kar ni pravilno, ker se vzročnost logično zmotno nadomešča z golo časovno korelacijo. Toženka tožnici torej ne odgovarja za izgubo vrednosti vozila zaradi poteka časa.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – opomin
Svoje trditve o pomanjkljivostih opomina bi pooblaščenec tožene stranke dokazal le, če bi takoj po prejemu opomina prvostopno sodišče opozoril, da pravni pouk, štampiljka sodišča in podpis sodnika manjkajo, česar pa ni storil.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 67, 67/1, 67/2.
izvršilni stroški – zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče – hramba zarubljenih stvari pri dolžniku – hramba pri dolžniku
Če upnik svojo zahtevo za hrambo pri dolžniku vloži pisno pri izvršitelju, ni nobene ovire, da izvršitelj takšni zahtevi ne bi sledil, saj mu ni treba presojati smotrnosti upnikove zahteve. V takšnem primeru namreč nevarnost poškodovanja, uničenja in odtujitve zarubljenih stvari, ali drugega škodljivega ravnanja dolžnika ali tretje osebe, preide na upnika.
ZOR člen 192, 192/1. ZVCP člen 27, 27/1. ZPP člen 243.
deljena odgovornost za nastalo škodo - nepričakovan in nenaden vzrok - izvedensko mnenje - neupoštevnost pravnega sklepanja izvedenca
Zmotno je stališče izvedenca, kateremu je sledilo tudi prvostopenjsko sodišče, da je šteti poplavljeno vozišče za popolnoma nepričakovan dogodek že iz okoliščine, ker na to ni bil v ničemer s prometno signalizacijo opozorjen. Zmotno je tudi nadaljnje sklepanje, da voznik ni bil dolžan upoštevati v smislu prilagoditve hitrosti vožnje okoliščine, da je pred tem že zapeljal v lužo, iz česar pa je tudi v konkretnem primeru predvideval, da gre samo za lužo. Izpoved zavarovanca tožeče stranke, da je ob tem, da je bilo na cesti veliko luž, mislil, da jih bo kar preletel, ni mogoče razumeti drugače, kot da ni ustrezno zmanjšal hitrosti svoje vožnje, kar bi bilo potrebno pričakovati od vsakega skrbnega voznika, saj že sama luža na cesti predstavlja oviro, ki onemogoča preglednost nad stanjem ceste. Takšne okoliščine zato terjajo od voznika, da tudi če še ni zaznal, da gre dejansko za poplavljeno cestišče, svojo hitrost zmanjša na minimum. Voznik, ki je v takšno območje zapeljal s hitrostjo, v posledici katere se je vozilo zaustavilo šele po tem, ko je bilo poplavljeno do spodnjega roba stranskih vetrobranskih stekel, zagotovo ni ravnal s potrebno skrbnostjo, kot jo je pričakovati od povprečnega voznika.
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1. OZ člen 148, 148/2.
povrnitev škode – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – regresna pravica ZZZS – odškodninski zahtevek ZZZS
V pritožbi tožena stranka navaja, da je v dokaz glede poteka škodnega dogodka predlagala zaslišanje oškodovanca in varnostnega inženirja pri toženi stranki. Vendar to ne drži. Kot dokaz je zaslišanje teh dveh oseb predlagala k svojim navedbam, da podlaga za povrnitev škode po 87. členu ZZVZZ, ki jo je tožeča stranka tudi uveljavljala v tej pravdi, ni podana.
Ker pa za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da so podani elementi iz 86. člena ZZVZZ, ti pa so izpolnjeni, se s tistimi iz 87. člena pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – postopek za uveljavitev oprostitve plačila taks – postopek izterjave sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Trditev, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks, ne predstavlja dopustnega ugovornega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065855
ZPP člen 14, 284, 339, 339/1.
kasko zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – vezanost pravdnega sodišča na odločbo sodnika za prekrške
Pravdno sodišče pri ugotavljanju odgovornosti udeležencev za prometno nesrečo ni vezano na odločbo sodnika za prekrške, čeprav temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, ki je bil obravnavan že pri sodniku za prekrške.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069391
ZOR člen 122, 122/2, 286, 287, 287/1, 600. ZPP člen 12, 214, 214/2, 285.
pogodba o delu – pridržna pravica – sočasnost izpolnitve – načelo pomoči prava neuki stranki – nesporna dejstva
Nobene ovire ni bilo, da tožeča stranka lesa še pred sušenjem ne bi odpeljala, če tožena stranka pred sušenjem ne bi ugodila njeni zahtevi po meritvah količine in vlažnosti lesa. Ker tako posest lesa od tožnika k tožencu ni prešla proti tožnikovi volji, uporaba 1. odstavka 287. člena ZOR ni primerna.
ZDen člen 19. ZON člen 40, 49, 53, 85, 162,163. ZTNP člen 6. ZTNP-1 člen 6.
vračanje v naravi - naravna vrednota - zavarovana območja
Naravna vrednota iz 1. odst. 85. čl. ZON je glede na dikcijo 1. - 4. odst. 49. čl. ZON (vsako) zavarovano območje in ne nujno zgolj ožje zavarovano območje. Po 53. čl. ZON sodi Triglavski narodni park kot celota sicer v širše zavarovano območje, vendar je kot zavarovano območje prav tako vrednota, ki je izvzeta iz prometa, ker je v lasti države. Posamičnega akta, s katerim bi se zavaroval del nepremične naravne ali kulturne dediščine, kot ga je predvideval 6. čl. ZTNP, sedaj ZTNP-1 ne predvideva več, kar pomeni, da je varstvo naravnih vrednost po ZON novi predpis (ZTNP-1) očitno razširil.
Sodišče prve stopnje je o podanem temelju odškodninske odgovornosti tožnika zaključilo zato, ker je "do poškodovanja toženca s strani tožnika po prepričanju sodišča prve stopnje prišlo po tem, ko je toženec tožnika udaril s pestjo v predel ust". Te dejanske ugotovitve, ki predstavlja pravno odločilno dejstvo, ni z ničemer obrazložilo, saj ni navedlo niti enega samega razloga oziroma dokaza za svoje prepričanje, zato je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je razveljavitveni razlog.
Izvedenec je pojasnil, da se na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije težko opredeli do vprašanja, kdaj je tisti datum, ko ni bilo več mogoče pričakovati bistvenega izboljšanja tožnikovega zdravstvenega stanja, kar pa je za odločitev o zastaranju tožbenega zahtevka odločilnega pomena. Zato bi moralo sodišče toženi stranki naložiti, da zahtevano dokumentacijo predloži oziroma je tožeči stranki onemogočilo izvajanje dokazov s tem, da ni sledilo njenemu predlogu za izdajo ustreznega sklepa po prvem odstavku 227. člena ZPP.
Podrejeni tožbeni zahtevek po priloženi tožbi, ki se glasi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter s katerim se hkrati zahteva, da tožena stranka uredi vpis lastninske pravice na zadevnih nepremičninah oziroma je dolžna izstaviti za vpis sposobno zemljiškoknjižno listino ne predstavlja izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, ki se skladno s 245. členom prav tako zaznamuje v zemljiški knjigi, pri čemer se za to zaznambo smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora, saj se z njima ne zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069921
OZ člen 132, 168, 168/3 ZPP člen 243, 285.
izgubljeni dobiček – izguba prihodka – škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – materialno procesno vodstvo
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička gre za predvidevanje o poteku poslovanja oškodovanca v preteklosti, ki pa se dejansko ni zgodilo. Tako predvidevanje pa mora imeti dejansko podlago ali v pogojih poslovanja oškodovanca pred škodnim dogodkom ali v drugih dejstvih, iz katerih je mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati na njegovo poslovanje v pogojih brez protipravnega ravnanja povzročitelja škode.
Če je tožeča stranka utemeljevala izgubljeni dobiček kot prikrajšanje iz posameznih izgubljenih poslov s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prešli na storitev tožene stranke, bi za utemeljitev takšnega prikrajšanja morala v smislu dejanske podlage pojasniti, kako naj bi se to prikrajšanje v vtoževanem obdobju kazalo glede na sklenjene pogodbe s temi partnerji. Tožeča stranka ni ponudila trditev in dokazov o vsebini pogodbenih razmerij s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prekinili pogodbe s tožečo stranko, niti ni v tem smislu pojasnila zneska 84.938.100,00 SIT, ki ga je s tožbenim zahtevkom uveljavljala kot izgubljeni dobiček. V priloženem prikazu škode (A2) je ta znesek opredelila zgolj kot ocenjeno izgubo prihodka. Ta kategorija že pojmovno ne more predstavljati izgubljenega dobička, saj je le-ta lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju.
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička, bi se lahko izkazala potreba po strokovni pomoči izvedenca ekonomske ali finančne stroke, s čigar strokovno pomočjo bi sodišče lahko sklepalo na najbolj zanesljiv predviden rezultat poslovanja oškodovanca v spornem obdobju. Ta pomoč bi se lahko nanašala tako na uporabo najprimernejše metode takšnega sklepanja ali strokovno pravilno ovrednotenje podatkov iz preteklega poslovanja, iz katerega naj bi se sklepalo na poslovanje v vtoževanem obdobju. Predpogoj, da bi sodišče takšno strokovno pomoč sploh potrebovalo, pa je, da bi tožeča stranka zatrjevala in dokazala tisto dejansko podlago, iz katere naj bi izvedenec sklepal na predvidene rezultate poslovanja v vtoževanem obdobju. Naloga izvedenca ne more biti, da tako potrebno dejansko podlago šele ugotavlja iz poslovne in knjigovodske dokumentacije tožeče stranke, saj bi v tem primeru šlo za nedopusten informativni dokaz, ki bi tožeči stranki pomagal nadomestiti manjkajočo trditveno podlago.
navedba materialne podlage sodbe - možnost preizkusa sodbe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Prvostopenjska sodba, ki ne vsebuje materialnopravnega določila, ki tožencu nalaga izpolnitev pogodbene obveznosti, je pomanjkljiva. Ker je manjkajoče materialno določilo realizacija temeljnih načel obligacijskega prava iz 9. in 5. čl. OZ (dolžnost izpolnitve obveznosti, načelo vestnosti in poštenja), ki ju poznajo in morajo spoštovati vsi udeleženci obligacijskih razmerij, pritožnikova pravica do učinkovitega pravnega sredstva ni bila prizadeta.