OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM0021143
OZ člen 39, 255, 256, 257, 258, 259, 260. ZD člen 212. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 350/3, 353.
zavrženje tožbe - actio Pauliana - kavza pogodbenega razmerja - skupno premoženje zakoncev – darilo - izločitveni zahtevek - odplačen pravni posel - prekluziven rok - pripoznanje lastninske pravice - pravni naslov
Za presojo (ne)odplačnosti pravnega posla potemtakem ne more biti odločilen samo pravni naslov, ampak je pri tem potrebno tudi upoštevati kavzo pogodbenega razmerja (sklop okoliščin, zaradi katerih stranke sklenejo pravni posel – 39. člen OZ) in ostale spremljajoče okoliščine sklenitve pravnega posla.
vpogled v zbirko listin – upravičen interes za vpogled v zbirko listin – varstvo osebnih podatkov
Po 196. členu ZZK-1 je treba izkazati upravičen interes za vpogled v zbirko listin oziroma za izdajo prepisa listine. Nedvomno je izkazan upravičen interes, če listina vpliva na pravni položaj vlagatelja zahteve oziroma predlagateljev v sodnih postopkih. Temu interesu pa stoji nasproti tudi interes posameznika, da se zavaruje njegova zasebnost z omejeno dostopnostjo do osebnih podatkov.
Če je na matičnem področju o predhodnem vprašanju že odločeno z učinkom pravnomočnosti, prekinitve postopka ni več mogoče zahtevati, tudi če je bilo vloženo izredno pravno sredstvo.
Posest je dobroverna le, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Za tak primer pa v obravnavani situaciji, ko je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank in glede na zakonski režim skupnega premoženja, ne gre.
Trditve o nastajanju škode toženi stranki zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke, kakor tudi trditve o uporabi predmetov hrambe za lastne potrebe s strani tožeče stranke, bi lahko predstavljale le podlago za utemeljitev nasprotne terjatve tožene stranke proti tožeči stranki. Te trditve pa bi bile lahko v povezavi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke relevantne samo pod predpostavko, da bi tožena stranka uveljavljala konkretiziran pobotni ugovor, česar pa, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni storila.
vzročna zveza – zaseg predmetov – zaseg vozila – pravno relevantna vzročna zveza
V obravnavanem konkretnem primeru ni podana pravno relevantna vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in manjvrednostjo tožničinega vozila v času zatrjevane protipravnosti zasega. Upoštevanje izgube vrednosti vozila zaradi poteka časa kot tožničine škode ob hkratnem izhodišču, da je njena škoda tudi nemožnost uporabe vozila v istem času, bi pomenilo, da bi bila tožnica zaradi škodnega dogodka lahko obogatena. Gre za ocenjevanje vzročnosti po principu "po tem, torej zato" (post hoc ergo propter hoc), kar ni pravilno, ker se vzročnost logično zmotno nadomešča z golo časovno korelacijo. Toženka tožnici torej ne odgovarja za izgubo vrednosti vozila zaradi poteka časa.
Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe ni razvidno, ali je bila predmetna terjatev ugotovljena v pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave, ni jasno, kaj predstavlja pravno podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka.
oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – stečajni dolžnik – pritok sredstev v stečajno maso
Pravilna je predpostavka prvostopnega sodišča, da je v posledici izpodbojne tožbe pričakovati določena sredstva. Utemeljena je domneva, da je stečajni dolžnik izpodbojne (oz. kakršnekoli) tožbe vložil le v tistih primerih, kjer je ocenil, da je verjetnost, da bo njimi uspel, bistveno večja od verjetnosti poraza. Ni razloga, da sodišče tej oceni ne bi sledilo.
URS člen 25. ZPP člen 363, 363/1. ZST-1 člen 34, 35.
odločba o odmeri sodne takse – plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pravna praznina – nedovoljeno pravno sredstvo
ZST-1 pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ne ureja, smiselna uporaba določb ZPP pa ni možna. Gre za pravno praznino, ki je ni mogoče zapolniti z uporabo določb ZPP, in gre za situacijo, ko pritožba zoper izpodbijani sklep v tem postopku ni dovoljena.
Začasna odredba je po svoji naravi ukrep, predviden v nujnih primerih, ko visoka stopnja ogrožanja koristi otrok terja takojšnje ukrepanje, ker bi jim sicer nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda, z dejstvom, da sta otroka stara že 7 in 9 let, kar ne odkazuje na možnost „takojšnje indoktrinacije“.
spor majhne vrednosti - javna listina – verodostojna listina – dokazna vrednost verodostojne listine v pravdnem postopku
Kontna kartica ima značaj verodostojne listine, torej listine, ki dokazuje denarno terjatev. Vendar pa ima tak specifični pomen pozitivnega dokaza le v izvršilnem postopku, če pa ta na podlagi ugovora preraste v pravdni postopek, verodostojna listina izgubi svoj pomen. Sodišče jo zato ocenjuje tako kot vsako drugo listino v pravdnem postopku.
odškodnina – ugovor pridobljene koristi – odgovornost podizvajalca – odgovornost podjemnika
Odnos „profesionalec – laik“ je odločilnega pomena tako pri določitvi standarda zahtevane skrbnosti, ki se pričakuje od obeh udeležencev podjema, kot tudi pri alokaciji njunih tveganj. Prav zaradi tega razmerja se namreč odgovornost podjemnika za škodo (tudi, če ne bi šlo za škodo iz nevarne dejavnosti) približuje objektivni.
Odškodnina se zmanjša za vsakršno korist, ki jo ima oškodovanec zaradi škodnega dogodka. Ugovor pridobljene koristi (compensatio lucri cum damno) je mogoče uveljavljati zoper vsako obliko odškodnine, torej tudi zoper naturalno restitucijo, ki jo je v takem primeru pač treba denarno ovrednotiti. Dela, ki jih je opravila tožeča stranka, je z vidika obravnavanja ugovora pridobljene koristi šteti kot s strani tožeče stranke toženi stranki izplačano denarno odškodnino v vrednosti sanacijskih del.
Tožena stranka je napake grajala pravočasno, saj ne gre za očitne napake, ampak za skrite napake. Pravilen je zaključek, da je bilo možno napake na barvi ugotoviti šele s posebnimi pregledi, ne pa z običajnim pregledom. Same odsevnosti barve ni bilo mogoče preveriti pri prevzemu barve. To se je pokazalo šele pri uporabi barve na posameznem cestišču.
Tožencu glede na vsebino predmetnih vlog ne pripada nagrada po odvetniški tarifi za pripravljalno vlogo temveč za obrazložen dopis.
Stranka je upravičena do nagrade za pripravljalno vlogo, če v njej pojasni svoje navedbe, podaja pravna naziranja, ocenjuje rezultat dokaznega postopka, podaja pripombe na izvedensko mnenje in podobno.
ZD člen 136, 136/2, 163, 221, 221/1. ZPP člen 319, 333, 333/1, 350, 350/2, 366, 366/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1. ZIZ člen 168. SPZ člen 49, 49/1.
dodatni sklep o dedovanju – odstop dednega deleža – pravnomočnost sodbe – skupno premoženje zakoncev – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Upoštevajoč objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti, še posebej pa funkcijo materialne pravnomočnosti, je bilo sodišče prve stopnje (kot tudi vsako drugo sodišče) v času odločanja vezano na ugotovitev obstoja zap. pravice (solastninske pravice navedenih nepremičnin, to je premoženja, za katero se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini) ter je navedeno ugotovitev moralo vzeti za podlago svoje odločitve (po načelu res iudicata pro veritate accipitur – kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično).
ZPP člen 350, 350/2-14. ZD člen 214, 216. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/2, 46/1, 161/2-2.
listina, ki je podlaga za vknjižbo pravice - sodna poravnava v sporu med dediči o obsegu premoženja, ki spada v zapuščino
Iz zgoraj povzete vsebine sodne poravnave, ki jo predlagatelj navaja kot podlago za predlagano vknjižbo, izhaja, da ta v obravnavanem primeru ne predstavlja primerne podlage predlaganemu vpisu (ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 40. člena ZZK -1, da bi se štela za ustrezno pravnomočno sodbo). Po vsebini gre v enem delu za sporazumno dogovorjena dejstva in pravice, ki spadajo v vsebino sklepa o dedovanju
ZDR člen 31, 54, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3, 143.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - nadurno delo - plačilo za delo
Ker je tožnica delo opravljala tudi po izteku časa, za katerega je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je bila zaposlena za nedoločen čas. Kasneje ni imela nobenega razloga, da z dela izostane, ker je izostala neupravičeno in ker tožene stranke o razlogu za izostanek ni obvestila, ji je slednja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
ODZ paragraf 1461, 1463. ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 43, 43/3.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji priposestvovanja - dobra vera - priposestvovanje dela nepremičnine - zunajknjižno priposestvovanje
Toženca sta izkazala zakonit (pravičen) naslov v smislu pravnega pravila 1461 paragrafa ODZ, potrebnega za pridobitev lastninske pravice na podlagi zatrjevanega zakonitega in dobrovernega priposestvovanja. Toženca sta prejela zemljišče v last na podlagi darilne pogodbe, torej na podlagi veljavnega pravnega naslova. Od tedaj dalje sta sporni – sorazmerno majhen del zemljišča, za katerega sta bila prepričana, da pripada podarjeni parceli oziroma predstavlja njen sestavni del, uživala skupaj s pravnima prednikoma, kasneje pa sama. Tudi zato sta bila lahko upravičeno prepričana, da sta postala tudi lastnika spornega – mejnega – dela zemljišča. Ko se uveljavlja zunajknjižno priposestvovanje je pravno pomembno, da gre za priposestvovanje sorazmerno majhnega mejnega dela zemljišča oziroma dela zemljišča ob meji dveh sosednjih zemljišč in ne za priposestvovanje celotne samostojne parcele.
nesreča pri delu - začasna zadržanost od dela - nadomestilo plače
Ni bistven vzrok za prometno nesrečo (ki naj bi jo povzročil tožnik sam), ampak je bistveno, da se je prometna nesreča zgodila v času tožnikove poti z dela, tako da se šteje za nesrečo pri delu. Za čas, ko je bil tožnik zaradi posledic te nesreče v bolniškem staležu, je upravičen do 100 % nadomestila plače.