ZDR člen 130. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih (2002) člen 2, 2/2. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 2.
javni uslužbenec - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - kilometrina
Dejstvi, da tožnik v primeru kombinacije prevoza s svojim avtomobilom (za kar bi prejel kilometrino) in javnega prevoza v službo ne bi uspel priti pravočasno in da je tožnikova časovna izguba za prihod na delo in z dela večja kot dve uri, ne pomenita, da ima pravico do kilometrine za celotno pot od doma do službe, ampak ima le pravico do povračila stroškov za dražji javni prevoz.
izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev - krivdno ravnanje in opustitev - odvisne družbe - škodljivi pravni posel
Pogoji za izključitev družbenika iz družbe v 3. odst. 501. čl. ZGD-1 so našteti le primeroma. Vendar pa iz zakonske dikcije in iz namena ureditve po mnenju pritožbenega sodišča izhaja, da lahko izključitveni razlog predstavlja le krivdno ravnanje ali opustitev družbenika, ne more pa biti takšen razlog dejstvo, da med družbeniki ne glede na krivdo kogarkoli obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi.
ZDR člen 172, 173. ZPP člen 102, 102/1, 102/2, 124, 124/2, 286.b.
pogodba o izobraževanju - vrnitev stroškov izobraževanja - prenehanje delovnega razmerja - študijski dopust - nadomestilo plače - narok za glavno obravnavo - zapisnik z naroka - jezik v postopku - pravočasno grajanje procesnih napak
Če je toženec podal predlog, da ustni postopek pred sodiščem spremlja v svojem jeziku po tolmaču, saj sodišče prve stopnje samo ni moglo sklepati, da ne razume slovenskega jezika, bi moral - ker njegov predlog v zapisniku z naroka za glavno obravnavo ni naveden - ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Ker pa tega ni storil (pri čemer se ne more sklicevati na dejstvo, da je bil izvod zapisnika izročen njegovemu pooblaščencu in ne njemu osebno), pa ne more uveljavljati kršitve v zvezi s pravico spremljati obravnavo v svojem jeziku v pritožbenem postopku.
nesklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – stroški upravljanja in obratovanja – ključ delitve stroškov
Tožnica ni zmogla svojega trditvenega bremena, saj trditvena podlaga tožbe ne zajema vseh pravno pomembnih dejstev. Tožnica v svojih navedbah ni konkretizirala vtoževanih stroškov po vrsti, v kolikšni višini so nastali za celoten objekt in v kolikšnem znesku naj bi bremenili toženca. Ob odsotnosti posameznih relevantnih trditev sploh ni mogoče preveriti utemeljenosti zahtevka po višini oziroma pravilnosti izračuna vtoževanih zneskov.
spor majhne vrednosti – eventualna maksima – pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga v pritožbi v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati, v skladu s 190. členom OZ tožbenemu zahtevku tožeče stranke v zvezi z zavarovanjem skupnih delov in naprav pravilno ugodilo. Glede na to, da je sama tožena stranka v postopku navajala, da ni sporno, da se vse obračunava po solastniških deležih, njeno pritožbeno nasprotovanje takšnemu obračunu ni dopustno.
Pogoj za vstop stranskega intervenienta v pravdo je, da verjetno izkaže t.i. intervencijski interes. Ta je podan, če je s stransko, kateri se hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bo izid postopka vplival na njuno pravno razmerje.
stroški postopka - stroški priče - stroški izvedenca
Oseba, ki je v postopku zaslišana kot priča, nima pravice do nagrade, ki gre izvedencu, četudi je sicer s strani Ministrstva za pravosodje imenovana za izvedenca.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0055488
ZIZ člen 53. ZMZPP člen 4, 52. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. člen 2, 22, 22-5, 23, 23-1, 25, 66, 76.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor pristojnosti - plačilni nalog v pravdnem postopku - dogovor o pristojnosti - pristojnost tujega sodišča - mednarodna pristojnost - priznanje in izvršitev sodnih odločb - Bruseljska uredba - uredba sveta št. 44/2001 - določitev pristojnosti
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine pred dovolitvijo izvršbe sodišče odloča tudi o obstoju terjatve in dolžniku naloži, da sporno terjatev plača. V tem delu gre za kondemnatorno odločbo, ki je po svoji naravi enaka sklepu o plačilnem nalogu v pravdnem postopku. Gre za vsebinsko odločitev o zahtevku, ki je predpostavka dovolitve izvršbe in je zato po mnenju višjega sodišča treba vprašanje mednarodne pristojnosti v tem primeru reševati na isti način, kot v postopku izdaje plačilnega naloga. Višje sodišče je zato v zvezi z vprašanjem mednarodne pristojnosti odločalo na isti način, kot če bi šlo za tožbo.
Glede na to, da veljaven dogovor o pristojnosti izključuje splošno pristojnost po členu 2 BU, izključna pristojnost slovenskega sodišča po 22. členu BU pa ni podana, je upnik vložil predlog za izvršbo pred nepristojnim sodiščem. Glede na navedeno je sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo, vse na podlagi 23. člena BU.
ZIZ člen 272. ZDR člen 87, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZPP člen 141.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazovanje - vročitev
Okoliščina, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku vročena, tako da je bila puščena v nabiralniku, sama po sebi ne pomeni nezakonitosti, saj ZPP omogoča tudi takšno vročitev.
plača - prikrajšanje pri plači - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor
Delodajalec v zasebnem sektorju se lahko z delavcem dogovori za višjo plačo, kot jo za posamezni tarifni razred določa panožna kolektivna pogodba. Tak dogovor je lahko sklenjen v pisni obliki (v pogodbi o zaposlitvi) ali ustno. Če je ustni dogovor o višji plači dokazan, mora delodajalec delavcu dogovorjeno plačo izplačevati in je ne sme enostransko znižati.
nesreča pri delu - začasna zadržanost od dela - nadomestilo plače
Ni bistven vzrok za prometno nesrečo (ki naj bi jo povzročil tožnik sam), ampak je bistveno, da se je prometna nesreča zgodila v času tožnikove poti z dela, tako da se šteje za nesrečo pri delu. Za čas, ko je bil tožnik zaradi posledic te nesreče v bolniškem staležu, je upravičen do 100 % nadomestila plače.
ZDR člen 31, 31/1, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 285, 286.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – eventualna maksima – materialno procesno vodstvo – izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Nekatere obveznosti iz delovnega razmerja so (lahko) določene v pogodbi o zaposlitvi, nekatere pa so določene že z zakonom, predvsem so to nekatere temeljne obveznosti, kot na primer obveznost opravljati delo, upoštevati navodila delodajalca in podobne. Te obveznosti je delavec dolžan upoštevati, dolžan je opravljati delo, kot mu je naloženo, četudi nima sklenjene (pisne) pogodbe o zaposlitvi. Tako je bila tudi tožnica dolžna opravljati delo, ki ji ga je naložila tožena stranka, tako kot ji je bilo naloženo z navodili. Za kršitve, ki jih je tožena stranka ocenila za hujše, pa je (lahko) zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 154, 155. ZOdvT tarifna številka 3102, 3210.
stroški postopka – izpolnitveni rok – ZOdvT – nagrada za narok – nagrada za pritožbo
Čeprav sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka ni določilo izpolnitvenega roka, s tem ni kršilo pravil postopka niti ni zmotno uporabilo materialnega prava, ampak se šteje, da velja splošni izpolnitveni rok 15 dni.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – podatki o plačah
Sodišče prve stopnje je preverilo odmero pokojnine v dokončni odločbi toženca in ugotovilo, da je le-ta pravilna. Zgolj na podlagi tožnikove navedbe, da je bila njegove plača višja, kot jo je upošteval toženec (tako da bi bilo upravičen do višje pokojnine), za katero ni predložil nobenih dokazov, ni bilo dolžno preverjati podatkov o plačah pri delodajalcu.
stvarna pristojnost – nesreča pri delu – odškodninski spor zoper delodajalca in zavarovalnico – zamudna sodba
Sodišče prve stopnje po tem, ko je izdalo zamudno sodbo zoper prvotoženo stranko (delodajalca tožnika), s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine za nematerialno škodo delno ugodilo, ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno za obravnavanje tožbenega zahtevka zoper drugotoženo stranko (zavarovalnico). Pri obeh toženih strankah gre za navadna sospornika na pasivni strani, glede katerih je sodišče prve stopnje stvarno pristojno, da obravnava sporno zadevo in zaključi postopek v celoti.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba
Tožnik, ki ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, bi lahko pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka (kot procesno dejanje v okviru postopka z izrednim pravnim sredstvom) vložil le po pooblaščencu, ki je odvetnik.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reintegracija – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je pravnomočno sodbo, s katero je bila tožniku priznana pravica do reintegracije (po predhodni nezakoniti izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), izvršila, tako da je tožnika pozvala nazaj na delo. Ker je tožena stranka v času, ko je tekel sodni spor, potrebovala delavca na tožnikovem delovnem mestu in ga tudi zaposlila, tožnik po vrnitvi nazaj na delo dela ni opravljal, ampak je koristil letni dopust, nato pa je bil odsoten z dela s pravico do nadomestila plače. Tudi kasneje tožena stranka tožniku ni mogla zagotoviti dela po pogodbi o zaposlitvi, ugotovila je, da ima dva delavca, ki imata sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za isto delovno mesto, zaradi česar se je po primerjavi med njima odločila, da tožniku poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Opisano ravnanje tožene stranke je zakonito.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – čas za pripravo obrambe – odpovedni rok – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – sodna razveza – odškodnina
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožena stranka tožniku ni omogočila 3 delovnih dni od prejema vabila na zagovor do zagovora za pripravo obrambe (tožnik se je tudi opravičil, da zaradi zdravstvenih težav ne more priti na zagovor), pa tudi ker je tožnik tudi po prejemu odpovedi ostal na delu do izteka odpovednega roka, kar dokazuje, da niso bile podane okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.