ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 274, 274/1.
rok za vložitev tožbe – zamuda roka – zavrženje tožbe
Tožnica bi morala tožbo zoper dokončno odločbo zdravstvene komisije vložiti v roku 30 dni, ki je začel teči naslednji dan po prejemu odločbe. Ker tega ni storila, ampak je tožbo vložila kasneje, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
kategorija invalidnosti – vzrok invalidnosti – invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – invalidska pokojnina
Tožnik ni več zmožen za delo gradbenega delavca, še vedno pa je zmožen za delo, pri katerem ni potrebna groba moč in spretnost prstov desne roke, pri katerem lahko občasno sede, s polnim delovnim časom. Tako pri njem ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Ker tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala, da je tožniku plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, izplačala (v gotovini, na roke), je tožbeni zahtevek iz naslova plačila plač utemeljen.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – nadomestilo za invalidnost
Za obe vrsti zavarovancev (za zavarovance, zavarovane na podlagi delovnega razmerja, in za zavarovance, zavarovane na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti), se zagotavlja enako raven varstva oziroma obseg pravic. To pomeni, da je pri tožniku, ki je bil zavarovan na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti, invalidnost podana, ker zaradi sprememb v zdravstvenem stanju svojega poklica (dejavnosti) ni več zmožen opravljati v obsegu, kot do nastanka teh sprememb. Tožnik tako ni zmožen opravljati svojega dela pod splošnimi pogoji, zmožen pa je za drugo delo v svojem poklicu z določenimi omejitvami in lahko dejavnost v določenem omejenem obsegu še vedno opravlja. V primeru, ko bi šlo za delavca, bi mu bila priznana pravica do premestitve, ker pa je samozaposleni, je zgolj od njega odvisno, na kakšen način bo organiziral opravljanje dejavnosti z omejitvami.
ZDR člen 11, 11/1, 75, 79, 80, 80/1, 81, 81/1. OZ člen 29.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – ponudba – sprejem ponudbe – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožena stranka ni sprejela predloga za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ki ga je podala tožnica. Tega predloga pa tudi ni mogla tožena stranka sama, brez volje oziroma soglasja tožnice, prekvalificirati v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, in tožnici na njeni podlagi zaključiti delovnega razmerja.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – vročanje odpovedi – dokazovanje – listina – načelo neposrednosti
S tem, ko je tožena stranka skupaj s spremnim dopisom poslala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s sedeža na upravo, na območju katere je tožnik zaposlen, je izkazala resen namen, da odpoved učinkuje. Iz tega razloga se šteje dan pošiljanja za dan podaje odpovedi (in je odpoved pravočasna), ne glede na to, da ni bila vročena po pošti, ampak po nadrejenemu delavcu, kot je bila tudi ustaljena praksa pri toženi stranki.
Uradna zaznamka, glede vsebine katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, predstavljata listinski dokaz, stranki pa sta imeli možnost, da se o tem dokazu izrečeta, tako da je pritožbeno sodišče glede dokaznega ocenjevanja uradnih zaznamkov v enakem položaju kot sodišče prve stopnje. Če ju pri odločitvi upošteva, s tem ne krši načela neposrednosti.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54. ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/5.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela - transformacija - tožbeni zahtevek - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje sicer o tem, da se sprememba tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke dopusti, ni izdalo posebnega sklepa, vendar s tem ni zagrešilo bistveno kršitve določb postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Zgolj dejstvo, da je bil na tožnikovem delovnem mestu pred tožnikom zaposlen drugi delavec za nedoločen čas, še ne zadošča za zaključek, da tožena stranka s tožnikom ne bi smela skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas in da se takšna pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – utemeljen razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – delo študentov
Študenti in delavci preko zaposlitvenih agencij so opravljali delo pri toženi stranki zgolj zaradi nenapovedanih odsotnosti več delavcev ali zaradi dopustov zaposlenih delavcev oziroma le v primerih začasno ali občasno povečanega obsega dela. Takšnega dela ni mogoče šteti za ustrezno zaposlitev skladno z določbami ZDR, ki bi ga bila tožena stranka dolžna ponuditi ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok - pravni interes - zavrženje tožbe
Po tem, ko je pogodba o zaposlitvi že prenehala (tožnik zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva), tožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, s katero bi se ugotovilo, da je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi ponarejena.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0006898
ZPP člen 158, 158/1.
stroški postopka – umik tožbe – dodatek k plači – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik je umaknil tožbo v celoti več kot eno leto kasneje, ko mu je tožena stranka priznala vtoževani dodatek za nadpovprečno obremenjenost in povečan obseg dela, zato je odločitev, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka, pravilna.
Sodišče prve stopnje je vložnika pozvalo, naj se glede nejasne vloge izjasni, ali gre za revizijo zoper sklep pritožbenega sodišča, in mu naložilo, da – v kolikor gre za revizijo – mora revizijo vložiti po pooblaščencu ki je odvetnik ali mora izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker vložnik v vlogi, ki jo je vložil pravočasno, ni pojasnil, ali je vložil revizijo, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. ZJU člen 154, 154/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Tožnica je brez odobritve osebnega zdravnika odšla iz kraja bivanja in sicer se je udeležila seminarjev v okviru sodniškega pripravništva, zaradi česar ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
odpoved večjemu številu delavcev in poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – delovna uspešnost
Kriterij ocenjevanja delovne uspešnosti, ki je bilo pri toženi stranki podlaga za obračunavanje plač, je bil v postopku določanja presežnih delavcev uporabljen v skladu s sprejetimi akti in na podlagi objektivnega obravnavanja zaposlenih. Iz tega razloga je bila tožnica na podlagi tega kriterija zakonito izbrana za presežno delavko.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – varno delo – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal nevarno delo (delo demontaže starega električnega omrežja) na gradbišču, na katerem tožena stranka ni poskrbela za varno delo, zaradi česar je podana tako krivdna kot objektivna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik utrpel (leseni drog, na katerem je odstranjeval žice, se je prelomil, tako da je tožnik padel z 5 do 6 metrov višine na asfaltno cesto).
ZDR člen 42, 126. ZDSS-1 člen 8, 10, 13. ZPP člen 22.
plača – variabilni del plače – pogodba o zaposlitvi – ustni dogovor – stroški postopka – ZOdvT – nagrada za narok – krajevna pristojnost
Za vtoževano obdobje je tožnik upravičen do obračuna bruto plače, skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, prav tako pa je upravičen tudi do provizije, saj je bil sklenjen tak ustni dogovor med strankama, in sicer v višini, kot izhaja iz opravljenega obračuna s strani tožene stranke.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke za vrnitev stroškov izobraževanja je utemeljen, čeprav stranki o tem nista sklenili posebne pogodbe, ker se je toženka že s pogodbo o zaposlitvi zavezala, da bo v primeru prenehanja delovnega razmerja po njeni volji ali krivdi povrnila stroške izobraževanja, ki so nastali v zadnjih dveh letih. Ta pogodbena določba temelji na kolektivni pogodbi tožene stranke, nanaša pa se na znanja, s katerimi bi toženka po prenehanju delovnega razmerja lahko uspešno konkurirala tožeči stranki pri drugih delodajalcih.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5/2, 6, 7, 19.. ZPP člen 24.. ZPSV člen 2.
spor o pristojnosti - plačilo prispevkov za socialno zavarovanje - delovni spor
V primerih, ko delavec od delodajalca zahteva plačilo prispevkov za zavarovanje, obvezno ali obvezno dodatno zavarovanje, gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za katerega je na podlagi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
Ker niso izpolnjene procesne predpostavke niti za vložitev revizije (ni bila vložena po odvetniku oziroma stranki, ki ima pravniški državni izpit) niti za vložitev pritožbe (pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dopustna), je odločitev o zavrženju vloge pravilna, čeprav je sodišče prve stopnje ni obravnavalo kot pritožbo, ampak kot revizijo.
ZDR člen 31, 31/1, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 285, 286.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – eventualna maksima – materialno procesno vodstvo – izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Nekatere obveznosti iz delovnega razmerja so (lahko) določene v pogodbi o zaposlitvi, nekatere pa so določene že z zakonom, predvsem so to nekatere temeljne obveznosti, kot na primer obveznost opravljati delo, upoštevati navodila delodajalca in podobne. Te obveznosti je delavec dolžan upoštevati, dolžan je opravljati delo, kot mu je naloženo, četudi nima sklenjene (pisne) pogodbe o zaposlitvi. Tako je bila tudi tožnica dolžna opravljati delo, ki ji ga je naložila tožena stranka, tako kot ji je bilo naloženo z navodili. Za kršitve, ki jih je tožena stranka ocenila za hujše, pa je (lahko) zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.