začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost - verjetnost terjatve - neznatna škoda upnika
ZIZ v 3. odst. 270. člena res predpisuje, da upniku ni treba dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, vendar pa navedeno ne pomeni, da nevarnosti ni dolžan zatrjevati.
določen zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – višina najemnine
Tožbeni zahtevek v tožbi na sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino mora vsebovati celotno najemno pogodbo oz. vse obvezne sestavine najemne pogodbe, tudi višino najemnine. Višine najemnine ni mogoče določiti zgolj opisno s sklicevanjem na mnenje izvedenca, ki bo postavljen šele v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067695
OZ člen 111, 287, 288, 299, 299/2, 347, 347/1, 352, 352/3, 357, 357/6, 417, 963.
kreditna pogodba – odstop od kreditne pogodbe – zavarovalnina – prehod terjatev – razdrta pogodba – vračunavanje – delno plačilo
Odstop od pogodbe pomeni njeno razdrtje, zaradi česar sta stranki v skladu s 111. členom OZ prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če pa je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. V trenutku odstopa banke od pogodbe le-ta zato ni več imela terjatve na izpolnitev pogodbe, temveč zgolj še terjatev na povračilo posojenega zneska denarja, tj. glavnice po pogodbi, zmanjšane za že plačane obroke, ter pravico do povračila morebitne škode. Od trenutka odstopa banke od pogodbe, namreč tožeča stranka, na katero je z izplačilom zavarovalnine prešla terjatev banke, plačila takšnih obresti ne more več utemeljevati na pogodbenem temelju. Banka in posledično tožeča stranka, ki je zaradi nastopa zavarovalnega primera in plačila zavarovalnine vstopila v njene pravice v razmerju do tožene stranke, pa je upravičena od dolgovanih denarnih zneskov zahtevati zakonske zamudne obresti. Takšna pravna diagnoza primera ima torej za posledico zaključek, da tožena stranka banki in sedaj tožeči stranki ni dolgovala glavnice ter stranskih terjatev, temveč dve glavnici (eno za vračilo posojenega denarnega zneska zaradi odpadlega pravnega temelja in eno iz naslova povračila škode) ter stransko terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Glede na pojasnjeno, za vračunavanje delnega plačila ni več mogoče uporabiti zgolj določbe 288. člena OZ, temveč je treba upoštevati tudi določbo 287. člena OZ, v skladu s katero se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, ob odsotnosti sporazuma upnika in dolžnika o vračunavanju, kakor tudi dolžnikove izjave o vračunavanju, ter ob obstoju okoliščine, da je hkrati zapadlo več obveznosti, pri čemer so vse enako (ne)zavarovane, dolžniku so vse v enako breme, nastale pa so tudi istočasno, porazdeli na vse obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski.
dovoljenost pritožbe – pravi interes – pravnomočno končan pravdni postopek – vročanje fizični osebi – dejansko bivališče
Iz spisa je razvidno, da je postopek pravnomočno končan. Pravda je torej zaključena. Zato ni podan pravni interes za pritožbo in je ta nedovoljena v smislu 3. odst. 343. čl. ZPP.
ZPP v 140. čl. in nadaljnjih vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje (kar je pogojeno z dejanskim bivanjem), in ne na njihovo prebivališče (kar je pogojeno s formalno registracijo). Ni mogoče preprosto po pravilih 141. in 142. čl. ZPP vročitve opraviti tako, da bi vročevalec pustil obvestilo na naslovu prebivališča, kot je vpisan v Centralni register prebivalstva, čeprav tam toženec dejansko ne stanuje več, in bi se vročitev s tem štela za opravljeno. Vročitev mora namreč biti opravljena na naslovu toženčevega dejanskega stanovanja, pri čemer si sodišče lahko pomaga s postopki ugotavljanja prebivališča po Zakonu o prijavi prebivališča.
listina za vpis - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka – upravičen predlagatelj
Glede na aktualne podatke o lastništvu stanovanja v zemljiški knjigi pritožbeno sodišče ne pomeni, da bi morali pri tej izjavi (o prenosu lastninske pravice) sodelovati vsi etažni lastniki objekta, v katerem je to stanovanje in v korist katerih je sicer zahtevan vpis solastninske pravice. Lastnik ima namreč pravico, da samostojno razpolaga s stvarjo, na kateri ima lastninsko pravico. So pa etažni lastniki, v korist katerih je zahtevan vpis, udeleženci zemljiškoknjižnega postopka, ki jim je treba vročiti sklep o dovolitvi vpisa, zoper katerega imajo pravico vložiti ugovor.
prenehanje pooblastila pravne osebe - stranka v postopku – dovoljenost pritožbe – nadaljevanje postopka - vročanje fizični osebi
S prenehanjem stranke je prenehalo tudi pooblastilo, ki ga je dala odvetniku R. K. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo družbe V., ki jo je vložil odvetnik R. K. brez pooblastila oziroma za neobstoječo pravno osebo, zavrglo.
sodna ureditev meje – stroški postopka – sodna taksa za ureditev meje
Skupne stroške, o katerih govori 139. člen ZNP, trpijo udeleženci postopka. Taksa za ureditev meje je strošek za delo sodišča in to predstavlja skupne stroške.
Sodišče tudi ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka, če ni upoštevalo mnenj izvedencev o tem, katera pot bi bila najprimernejša, saj v tem delu, ker gre za pravno presojo, mnenjem ni bilo dolžno slediti.
izvedenec – nagrada izvedenca – vrnitev v prejšnje stanje - nenadnost in nepredvidljivost bolezni
Dlje časa trajajoča bolezen, kot jo zatrjuje pritožnik, ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z ustavno odločbo Up-184/98 je bil namreč postavljen pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, in sicer nenadnost in nepredvidljivost bolezni, ker sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku preko pooblaščenca.
Tožeča stranka ni dokazala okoliščin, ki bi utemeljevale predlog za odlog izvršbe. Predlog je utemeljevala le z navedbo, da se ji, glede na izredno visok znesek takse za revizijo, omogoči odlog.
Obnovitveni razlog iz 5. točke 394. čl. ZPP predpostavlja pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, s katero bi bila priča obsojena zaradi krive izpovedbe, te pravnomočne sodbe pa toženka ne navaja v svojem predlogu, kot tudi ne navaja, zakaj se kazenski postopek ne more uvesti.
OZ člen 459, 459/1-1, 459/1-3, 460, 460/3, 462, 468, 468/1-1. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
kupoprodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – kdaj gre za stvarne napake – stvarna napaka – napake za katere prodajalec ne odgovarja – pravice kupca – odprava napak s strani kupca – zatrjevanje prodajalca da stvar nima napake
V skladu z določbo 3. odstavka 460. člena OZ odgovarja prodajalec vselej tudi za tiste napake, ki bi jih bil kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti in odlike. Pogodbeni dogovor, da hiša ni vlažna, ustreza takšni izjavi prodajalca. V nasprotju z navedeno zakonsko določbo je tako pravni zaključek prvostopnega sodišča, da bi glede na izjavo toženih strank tožeča stranka morala in mogla pričakovati, da hidroizolacija ni v najboljšem stanju in da bo čez čas potrebna obnova oz. sanacija in da zato toženi stranki ne odgovarjata za to napako. Slabo stanje hidroizolacije ob nakupu hiše, ki je sicer lahko že tedaj povzročala vlažnost, tako lahko predstavlja sprožilni vzrok, ki je povzročil stvarno napako, za katero v konkretnem primeru odgovarjata toženi stranki v skladu s pogodbenim dogovorom, ob predpostavki, da je zaradi, ob nakupu hiše že slabega stanja hidroizolacije bila prisotna vlaga oziroma je ta nastopila kasneje. Takšno stanje torej pomeni vzrok za stvarno napako, glede katere je v konkretnem primeru prodajalec izrecno zatrjeval, da ne obstaja in s tem razbremenil tožeči stranki tudi njune morebitne neskrbnosti pri presoji ali je lahko hiša vendarle vlažna. Ni torej pravno pomembno, ali sta toženi stranki zaradi zatrjevanja tožečih strank lahko pričakovali bodočo sanacijo hiše. Ali še drugače povedano: že zatrjevanje toženih strank, povzeto celo v pogodbeni dogovor, da hiša ni vlažna, je odločilno samo po sebi.
devize na deviznih hranilnih knjižicah – jamstvo RS – obveznosti LB Ljubljana d.d. - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ – uporaba domačega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da konkretno pravno razmerje med varčevalko (tožnico) in toženko z vprašanjem nasledstva bivše SFRJ ni povezano. Vprašanje jamčevanja države za bančne vloge nima vpliva na legitimacijo tožene stranke.
Škoda, ki jo tožnik zatrjuje, je torej nastala že s predobjavo članka, ne pa šele z njegovo predstavitvijo oz. objavo v reviji.
Založnik vstopa v položaj avtorja le v obsegu avtorjevih pravic, ki mu jih daje ZASP. Ni pa mogoče aktivne ali pasivne legitimacije raztezati izven okvira uveljavljanja pravic po ZASP, torej na področje uveljavljanja zahtevkov, ki imajo podlago v določbah o odškodninski odgovornosti, kot je urejena v OZ.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku – prekinitev zapuščinskega postopka – status stranke v zapuščinskem postopku
M. L. je stranka zapuščinskega postopka, saj uveljavlja določeno pravico iz zapuščine, to je pravico do dedovanja. Za njen status stranke ni pomembno, ali se je odpovedala dedovanju po zapustnici in ali bo s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo.
izključitev iz članstva - postopek izključitve iz društva - pravica do pravnega sredstva
Ker zapisnik skupščine, na kateri se je odločalo o pritožbi tožnika zoper odločitev upravnega odbora tožene stranke, da se tožniku odreče članstvo v društvu, ne vsebuje jasne in nedvoumne odločitve skupščine, tožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za ta pravdni postopek, v katerem tožnik zahteva, da se sklep upravnega odbora o njegovi razrešitvi razveljavi.
ZFPPIPP člen 123a. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj
Spremembe predpisa, ki med tekom roka spremeni tehnične zmožnosti za vložitev vloge, ni mogoče razlagati v škodo stranke, saj bi na ta način stranka izgubila že pridobljene pravice. Razlaga, da bi upnik od oklica o začetku stečajnega postopka do 01. 01. 2011 pravilno vložil prijavo v pisni obliki, od 01. 01. 2011 do izteka roka pa ne več, bi bila za upnico prestroga, saj bi omejila njeno ustavno pravico do sodnega varstva, zato ni sprejemljiva.
Kljub temu, da iz menične izjave - pooblastila za izpolnitev bianco menice izhaja, da bo trasant podjetje P. d.o.o, to na status toženca kot trasanta ne vpliva. Menična izjava oziroma pooblastilo se lahko nanaša na vse sestavine menice, razen na podpis, ki je nujno potreben že v trenutku, ko je menica izdana (izročena).