Ustava člen 26. ZIKS člen 93, 93/1. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 6. Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov člen 13.
opustitev nadzora nad zaporniki - nadzor nad zaporniki
Toženka (oz. njen zavarovanec) ni ustrezno reagirala ob ugotovljeni konfliktnosti I.B., zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o protipravnosti opustitve.
ZFPPIPP člen 123a. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj
Spremembe predpisa, ki med tekom roka spremeni tehnične zmožnosti za vložitev vloge, ni mogoče razlagati v škodo stranke, saj bi na ta način stranka izgubila že pridobljene pravice. Razlaga, da bi upnik od oklica o začetku stečajnega postopka do 01. 01. 2011 pravilno vložil prijavo v pisni obliki, od 01. 01. 2011 do izteka roka pa ne več, bi bila za upnico prestroga, saj bi omejila njeno ustavno pravico do sodnega varstva, zato ni sprejemljiva.
stavbna pravica - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - zakonita gradnja - pravica uporabe - pravica gradnje – zakonita gradnja – dovoljenje za gradnjo
Tožena stranka ni mogla ex lege pridobiti stavbne pravice na zemljišču, na katerem je zgradila lovski dom, čeprav je imela zanj gradbeno in lokacijsko dovoljenje, če ji gradnje ni dovolil tisti, ki je imel pravico uporabe ne tej nepremičnini, ki je bila tedaj družbena lastnina.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje samo po sebi ne pomeni nujno, da gre za zakonito gradnjo. Upravna dovoljenja nimajo moči posegati v lastninske odnose, jih spreminjati in obremenjevati. Lokacijsko dovoljenje izkazuje le, da je gradnja v skladu s prostorsko ureditvijo zemljišča, gradbeno pa, da načrtovana stavba ustreza gradbenim normativom.
Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, izdan v stečajnem postopku, v katerem ni bilo razčiščeno vprašanje uveljavljane ločitvene pravice za terjatev, zavarovano s hipoteko, ni primerna listina za izbris hipoteke in zaznambe izvršbe.
O pogojih za vpis sodišče odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo, zato je izključeno, da bi o vprašanju, ali materialno pravni razlogi za vpis hipoteke in zaznambe izvršbe obstajajo ali ne, odločalo zemljiškoknjižno sodišče.
vknjižba lastninske pravice – identifikacijski znak nepremičnine – preverjanje identitete nepremičnine
Če ni popolne identitete med oznako nepremičnine v listini in oznako v zemljiški knjigi, mora sodišče identiteto preveriti. Določbo 1. odstavka 31. člena ZZK-1 je treba razlagati vsebinsko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068241
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 212.
začasna odredba o preživljanju skupnih otrok – verjeten izkaz nevarnosti – neizkazana nevarnost – nujno preživljanje - povezanost trditvenega in dokaznega bremena – višina preživnine
Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje ogrožen. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
Tožnica ni predložila nobenega konkretnega dokaza, ki bi verjetnostno potrjeval, da toženec razpolaga s svojim premoženjem na način, da ne bo mogel plačevati preživninske obveznosti.
Ker tožeča stranka ni dokazala, niti zatrjevala obstoja zakonskega pogoja ničnosti obravnavanega dela notarskega zapisa, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrnilo.
Taksni zavezanec za plačilo sodne takse je res tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega procesnega dejanja. Vendar te določbe ni razlagati tako ozko, da bi takso lahko plačal le taksni zavezanec sam, torej je drug zanj ne bi mogel plačati. Da je odločilno plačilo takse in ne, kdo takso dejansko plača, je zaključiti tudi iz ZPP, kjer je pogoj za nadaljevanje postopka, da je določena taksa plačana, pa ni izrecno določeno, da bi moral takso plačati ravno taksni zavezanec.
Kljub kazenski obsodilni sodbi mora pravdno sodišče samostojno presojati ugovore tožene stranke o obstoju deljene odgovornosti po določbi 171. čl. OZ oziroma o prispevku oškodovanca k nastanku škode. Kazenska obsodilna sodba namreč na ta vprašanja ne odgovarja, zato je napačno stališče pritožbe tožeče stranke, da je že iz opisa kaznivega dejanja jasno, da je zavarovanec tožene stranke v celoti odgovoren za nastanek škodnega dogodka, ker je bilo tožnikovo ravnanje storjeno v strahu za svoje življenje.
športni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje športnih objektov – družbena lastnina
64. člen ZSpo določa dve navidez vzporedni, v resnici pa zaporedni vrsti lastninjenja športnih objektov, ki so bili ob uveljavitvi zakona v družbeni lastnini. Prvo je bilo časovno omejeno in je veljalo za tiste športne objekte, za katere je v zakonsko predvidenem roku pristojni organ lokalne skupnosti odločil, da so občinskega pomena. S tem so postali lastnina lokalne skupnosti.
Temu se lahko društvo upre le, če na objektih izkaže lastninsko pravico, torej tedaj, ko bi lokalna skupnost za objekte občinskega pomena razglasila objekte, ki niso bili v družbeni lastnini, temveč v lasti društva ali druge pravne ali fizične osebe.
Tožeča stranka ni dokazala okoliščin, ki bi utemeljevale predlog za odlog izvršbe. Predlog je utemeljevala le z navedbo, da se ji, glede na izredno visok znesek takse za revizijo, omogoči odlog.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku – prekinitev zapuščinskega postopka – status stranke v zapuščinskem postopku
M. L. je stranka zapuščinskega postopka, saj uveljavlja določeno pravico iz zapuščine, to je pravico do dedovanja. Za njen status stranke ni pomembno, ali se je odpovedala dedovanju po zapustnici in ali bo s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo.
V skladu s 1. odst. 60. člena SPZ se lastninska pravica na premičnini pridobi s sklenitvijo pravnega posla in izročitvijo stvari v posest pridobitelja. Tožeča stranka bi tako morala dokazati, da je bil pokojnik tisti, ki je sporni avtomobil pridobil s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe in da je bil avtomobil nato v njegovi posesti.
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica glede zatrjevane ustne darilne pogodbe morala dokazati, da se ji je pokojni oče zavezal izročiti ves denar od prodaje vrednostnih papirjev in hkrati, da je bil denar iz računa pokojnika prenakazan na tožničin osebni račun. Ustna darilna pogodba namreč velja le, če darovalec podarjeno stvar takoj prenese na obdarjenca, tako da ta lahko z njo prosto razpolaga.
zastaranje terjatve na povračilo škode zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku – škoda zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
Tožnik zahteva, da mu toženca povrneta premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku. V konkretnem primeru je kupec pridobil lastninsko pravico s pravnomočnim sklepom o izročitvi nepremičnine, kar pomeni, da je s tem trenutkom tožniku nastala škoda, ki bi jo eventuelno odgovorna oseba lahko povrnila le z reparacijo škode.
Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja namreč glede na to, da mu upnik ni ugovarjal, v skladu z že zgoraj navedenimi zakonskimi določbami velja za dokončnega in je izvršilni naslov. Upnik je z njegovim poplačilom v skladu s petim odstavkom 38.c člena ZIZ plačal nadaljnje izvršilne stroške (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ki so bili za izvršbo potrebni in mu jih mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ povrniti dolžnik. Glede na to, da gre za stroške plačila izvršitelja (za njegovo delo in njegove stroške) na podlagi dokončnega obračuna, ki je izvršilni naslov, sodišče prve stopnje v tej fazi postopka ni imelo nobenih razlogov za dvom o potrebnosti teh nadaljnjih izvršilnih stroškov. V kolikor sodišče prve stopnje ni dvomilo, da je upnik na podlagi navedenega dokončnega obračuna izvršitelja poplačal v celoti, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, bi moralo tudi dolžniku naložiti v povrnitev navedene nadaljnje izvršilne stroške upnika v celoti. Upniku so namreč nastali stroški celotnega poplačila izvršiteljeve terjatve po obračunu, zoper katerega ni ugovarjal, zato mu ni bilo potrebno z računi izkazovati dejanskega nastanka stroškov po posameznem v izvršiteljevem obračunu zajetem računu.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Pogoj po 1. alineji 2. odstavka 272. člena ZIZ ni izpolnjen oziroma tožeča stranka ni izkazala nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj ni podala konkretnih trditev glede okoliščin, s katerimi bi utemeljevala, da želi prvotožena stranka nepremičnino odtujiti ali obremeniti, tega ni niti zatrjevala, še manj pa izkazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067695
OZ člen 111, 287, 288, 299, 299/2, 347, 347/1, 352, 352/3, 357, 357/6, 417, 963.
kreditna pogodba – odstop od kreditne pogodbe – zavarovalnina – prehod terjatev – razdrta pogodba – vračunavanje – delno plačilo
Odstop od pogodbe pomeni njeno razdrtje, zaradi česar sta stranki v skladu s 111. členom OZ prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če pa je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. V trenutku odstopa banke od pogodbe le-ta zato ni več imela terjatve na izpolnitev pogodbe, temveč zgolj še terjatev na povračilo posojenega zneska denarja, tj. glavnice po pogodbi, zmanjšane za že plačane obroke, ter pravico do povračila morebitne škode. Od trenutka odstopa banke od pogodbe, namreč tožeča stranka, na katero je z izplačilom zavarovalnine prešla terjatev banke, plačila takšnih obresti ne more več utemeljevati na pogodbenem temelju. Banka in posledično tožeča stranka, ki je zaradi nastopa zavarovalnega primera in plačila zavarovalnine vstopila v njene pravice v razmerju do tožene stranke, pa je upravičena od dolgovanih denarnih zneskov zahtevati zakonske zamudne obresti. Takšna pravna diagnoza primera ima torej za posledico zaključek, da tožena stranka banki in sedaj tožeči stranki ni dolgovala glavnice ter stranskih terjatev, temveč dve glavnici (eno za vračilo posojenega denarnega zneska zaradi odpadlega pravnega temelja in eno iz naslova povračila škode) ter stransko terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Glede na pojasnjeno, za vračunavanje delnega plačila ni več mogoče uporabiti zgolj določbe 288. člena OZ, temveč je treba upoštevati tudi določbo 287. člena OZ, v skladu s katero se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, ob odsotnosti sporazuma upnika in dolžnika o vračunavanju, kakor tudi dolžnikove izjave o vračunavanju, ter ob obstoju okoliščine, da je hkrati zapadlo več obveznosti, pri čemer so vse enako (ne)zavarovane, dolžniku so vse v enako breme, nastale pa so tudi istočasno, porazdeli na vse obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062572
SPZ člen 70.
delitev solastnine – delitev v naravi – civilna delitev – upravičen interes
Ni materialnopravne ovire, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ali moglo določenih solastnih nepremičnin razdeliti tako, da na določenih nepremičninah še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, predvsem če je med novimi solastniki o takšni solastnini soglasje.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 15, 15. a, 15.b, 15.c.
pristojnost sodišča Republike Slovenije – spletne igre na srečo v EU – potrošniki – poklicna dejavnost
Glede na konkretne okoliščine predmetne zadeve, kot tudi pravne ureditve spletnih iger na srečo v EU je tožnike šteti za potrošnike v okviru člena 15 Uredbe.
Tožniki za opravljanje dejavnosti iger na srečo niso registrirani, torej igranje pokra pravno ni mogoče ovrednotiti kot njihovo poklicno dejavnost.
popravek - objava popravka – prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.