Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja namreč glede na to, da mu upnik ni ugovarjal, v skladu z že zgoraj navedenimi zakonskimi določbami velja za dokončnega in je izvršilni naslov. Upnik je z njegovim poplačilom v skladu s petim odstavkom 38.c člena ZIZ plačal nadaljnje izvršilne stroške (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ki so bili za izvršbo potrebni in mu jih mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ povrniti dolžnik. Glede na to, da gre za stroške plačila izvršitelja (za njegovo delo in njegove stroške) na podlagi dokončnega obračuna, ki je izvršilni naslov, sodišče prve stopnje v tej fazi postopka ni imelo nobenih razlogov za dvom o potrebnosti teh nadaljnjih izvršilnih stroškov. V kolikor sodišče prve stopnje ni dvomilo, da je upnik na podlagi navedenega dokončnega obračuna izvršitelja poplačal v celoti, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, bi moralo tudi dolžniku naložiti v povrnitev navedene nadaljnje izvršilne stroške upnika v celoti. Upniku so namreč nastali stroški celotnega poplačila izvršiteljeve terjatve po obračunu, zoper katerega ni ugovarjal, zato mu ni bilo potrebno z računi izkazovati dejanskega nastanka stroškov po posameznem v izvršiteljevem obračunu zajetem računu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062572
SPZ člen 70.
delitev solastnine – delitev v naravi – civilna delitev – upravičen interes
Ni materialnopravne ovire, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ali moglo določenih solastnih nepremičnin razdeliti tako, da na določenih nepremičninah še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, predvsem če je med novimi solastniki o takšni solastnini soglasje.
ničnost pogodbe – oderuška pogodba – stiska in lahkomiselnost
Ocena vseh okoliščin primera je, da tožnica ni bila žrtev oderuštva. Tožnica je bila sama tista, ki je najemala kredite in kreditodajalce zavajala z originalnimi pogodbami za stanovanje. Tožnica je pri najemanju posojil ravnala prefrigano in zato ni možno reči, da je bila neizkušena in lahkomiselna, zato ji ni slediti, da je njen položaj ocenjevati kot stisko ali težko gmotno stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost oziroma kot osebno stisko.
pogodba o trgovskem zastopanju – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – odpravnina
Ker je tožeča stranka kršila navodila tožene stranke (naročitelja) o načinu poslovanja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeno zadostuje za ugotovitev, da obstoji resen razlog za odpoved posredniške pogodbe brez odpovednega roka.
Tožeča stranka ni dokazala okoliščin, ki bi utemeljevale predlog za odlog izvršbe. Predlog je utemeljevala le z navedbo, da se ji, glede na izredno visok znesek takse za revizijo, omogoči odlog.
popravek - objava popravka – prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
V skladu s 1. odst. 60. člena SPZ se lastninska pravica na premičnini pridobi s sklenitvijo pravnega posla in izročitvijo stvari v posest pridobitelja. Tožeča stranka bi tako morala dokazati, da je bil pokojnik tisti, ki je sporni avtomobil pridobil s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe in da je bil avtomobil nato v njegovi posesti.
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica glede zatrjevane ustne darilne pogodbe morala dokazati, da se ji je pokojni oče zavezal izročiti ves denar od prodaje vrednostnih papirjev in hkrati, da je bil denar iz računa pokojnika prenakazan na tožničin osebni račun. Ustna darilna pogodba namreč velja le, če darovalec podarjeno stvar takoj prenese na obdarjenca, tako da ta lahko z njo prosto razpolaga.
Sodišče tudi ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka, če ni upoštevalo mnenj izvedencev o tem, katera pot bi bila najprimernejša, saj v tem delu, ker gre za pravno presojo, mnenjem ni bilo dolžno slediti.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 15, 15. a, 15.b, 15.c.
pristojnost sodišča Republike Slovenije – spletne igre na srečo v EU – potrošniki – poklicna dejavnost
Glede na konkretne okoliščine predmetne zadeve, kot tudi pravne ureditve spletnih iger na srečo v EU je tožnike šteti za potrošnike v okviru člena 15 Uredbe.
Tožniki za opravljanje dejavnosti iger na srečo niso registrirani, torej igranje pokra pravno ni mogoče ovrednotiti kot njihovo poklicno dejavnost.
določen zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – višina najemnine
Tožbeni zahtevek v tožbi na sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino mora vsebovati celotno najemno pogodbo oz. vse obvezne sestavine najemne pogodbe, tudi višino najemnine. Višine najemnine ni mogoče določiti zgolj opisno s sklicevanjem na mnenje izvedenca, ki bo postavljen šele v postopku.
Določilo 1. odstavka 156. člena ZPP določa, da je stranka dolžna ne glede na izid pravde, povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, ali po naključju, ki se je njej primerilo. Naključje, ki se je njej – tožeči stranki primerilo je bilo dejstvo, da je sodišče kljub temu, da tožeča stranka ni plačala sodne takse za revizijo in se je v posledici revizije štela za umaknjeno, revizijo poslalo v odgovor toženi stranki.
Sodišče prve stopnje je vročitev opravilo nepravilno, saj je tožena stranka že dne 15. 09. 2011 (pred izdajo zamudne sodbe) s priporočeno pošto vložila odgovor na tožbo s priloženim pooblastilom odvetniku. Zato bi v skladu s 1. odst. 137. čl. ZPP sodišče prve stopnje moralo vročati zamudno sodbo pooblaščencu, ne pa neposredno stranki.
Ker tožeča stranka ni dokazala, niti zatrjevala obstoja zakonskega pogoja ničnosti obravnavanega dela notarskega zapisa, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrnilo.
stvarne napake – jamčevanje za napake – pobot – izvedenec – dopolnitev izvedenskega mnenja – postavitev novega izvedenca
Sodišče druge stopnje v celoti sprejema oceno sodišča prve stopnje, da je izvedeniško mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke mag. Ž. jasno in popolno in ni nobenega razloga za dvom v njegovo pravilnost. Zato tudi ni bilo nobene potrebe po postavitvi drugega izvedenca.
Po določbi 1. odst. 155. člena ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo, upošteva sodišče tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.
zastaranje terjatve na povračilo škode zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku – škoda zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
Tožnik zahteva, da mu toženca povrneta premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku. V konkretnem primeru je kupec pridobil lastninsko pravico s pravnomočnim sklepom o izročitvi nepremičnine, kar pomeni, da je s tem trenutkom tožniku nastala škoda, ki bi jo eventuelno odgovorna oseba lahko povrnila le z reparacijo škode.
OZ člen 343. ZDavP člen 20, 97, 97/5. ZDavP-2 člen 87, 125, 125/3, 126/5, 126a, 418. ZIZ člen 15. ZPP člen 165, 165/3, 350, 350/2, 366, 366/1. ZZK-1 člen 6.
zastaranje davčne obveznosti – zastaranje terjatve zavarovane s hipoteko – začetek teka zastaralnega roka – absolutno zastaranje – relativno zastaranje
v skladu s prvim odstavkom 126a. člena ZDavP-2 ne glede na določbe o absolutnem zastaranju pravice do odmere in izterjave davčne obveznosti (vsebovane v petem odstavku 126. člena ZDavP-2) davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068241
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 212.
začasna odredba o preživljanju skupnih otrok – verjeten izkaz nevarnosti – neizkazana nevarnost – nujno preživljanje - povezanost trditvenega in dokaznega bremena – višina preživnine
Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje ogrožen. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
Tožnica ni predložila nobenega konkretnega dokaza, ki bi verjetnostno potrjeval, da toženec razpolaga s svojim premoženjem na način, da ne bo mogel plačevati preživninske obveznosti.
Vzdrževalec ceste lahko odgovarja le po načelih krivdne odgovornosti, če je za nastalo škodo podana njegova krivda, torej opustitev dolžnega ravnanja.
Da bi se lahko razbremenila odgovornosti, bi morala druga toženka dokazati, da je v danih okoliščinah ravnala tako, kot je bil dolžan ukrepati profesionalno skrben vzdrževalec javne ceste. Merilo skrajne skrbnosti narekuje vzdrževalcu ceste kot strokovnjaku, da mora v dvomu izvesti vse preventivne ukrepe.