vročitev vabila stranki za glavno obravnavo - zastopanje po pooblaščencu
Na podlagi prvega odstavka 142. člena ZPP se vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavni obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, vročajo osebno stranki. Vročitev se opravi osebno, če stranka nima pooblaščenca. Toženka in stranska intervenienta niso bili pravilno vabljeni na prvi narok, imajo pa pooblaščenca, zato so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo naroka, saj je bil pooblaščenec pravilno vabljen na narok in se je naroka tudi udeležil.
Taksni zavezanec za plačilo sodne takse je res tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega procesnega dejanja. Vendar te določbe ni razlagati tako ozko, da bi takso lahko plačal le taksni zavezanec sam, torej je drug zanj ne bi mogel plačati. Da je odločilno plačilo takse in ne, kdo takso dejansko plača, je zaključiti tudi iz ZPP, kjer je pogoj za nadaljevanje postopka, da je določena taksa plačana, pa ni izrecno določeno, da bi moral takso plačati ravno taksni zavezanec.
Sankcija ničnosti je predvidena za primere protiustavnih, nazakonitih in nemoralnih pravnih poslov, katerih učinkovanje zaradi družbenih interesov ni sprejemljivo.
pogodbeno pravo – izpolnitev pogodbe – zamuda pri izpolnitvi – dogovor o odlogu izpolnitve - pritožbena novota – pogodbena kazen
S tem, ko je bilo med strankama sporazumno dogovorjeno, da lahko tožnik plača kupnino kasneje, ko mu bo banka sprostila sredstva odobrenega posojila, ni mogoče več šteti, da je bil dolžnik v zamudi s plačilom svoje obveznosti. Tožena stranka mu je namreč izpolnitev obveznosti odložila, pri tem pa si ni izrecno pridržala pravice terjati zamudne obresti za čas odložitve obveznosti.
prenehanje pooblastila pravne osebe - stranka v postopku – dovoljenost pritožbe – nadaljevanje postopka - vročanje fizični osebi
S prenehanjem stranke je prenehalo tudi pooblastilo, ki ga je dala odvetniku R. K. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo družbe V., ki jo je vložil odvetnik R. K. brez pooblastila oziroma za neobstoječo pravno osebo, zavrglo.
ZFPPIPP člen 20, 20/3, 64, 68, 68/1, 68/2, 160, 160/2, 200, 200/1, 200/2, 200/3, 200/3-1, 213, 213/1. OZ člen 270, 270/1, 1027.
odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave – pravica do glasovanja – zavarovana terjatev – verjetno izkazana terjatev – verjetnost terjatve ločitvenega upnika
Sodišče ne odloča o verjetnosti terjatev ločitvenih upnikov. Smisel ugotavljanja, ali je terjatev verjetno izkazana, je namreč v tem, da se odloči, ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave. Če prisilna poravnava na njegove pravice ne vpliva, torej upnik ne glasuje in sodišče v postopku prisilne poravnave ne odloča o verjetnosti njegove terjatve.
ZFPPIPP člen 123a. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj
Spremembe predpisa, ki med tekom roka spremeni tehnične zmožnosti za vložitev vloge, ni mogoče razlagati v škodo stranke, saj bi na ta način stranka izgubila že pridobljene pravice. Razlaga, da bi upnik od oklica o začetku stečajnega postopka do 01. 01. 2011 pravilno vložil prijavo v pisni obliki, od 01. 01. 2011 do izteka roka pa ne več, bi bila za upnico prestroga, saj bi omejila njeno ustavno pravico do sodnega varstva, zato ni sprejemljiva.
devize na deviznih hranilnih knjižicah – jamstvo RS – obveznosti LB Ljubljana d.d. - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ – uporaba domačega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da konkretno pravno razmerje med varčevalko (tožnico) in toženko z vprašanjem nasledstva bivše SFRJ ni povezano. Vprašanje jamčevanja države za bančne vloge nima vpliva na legitimacijo tožene stranke.
izvedenec – nagrada izvedenca – vrnitev v prejšnje stanje - nenadnost in nepredvidljivost bolezni
Dlje časa trajajoča bolezen, kot jo zatrjuje pritožnik, ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z ustavno odločbo Up-184/98 je bil namreč postavljen pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, in sicer nenadnost in nepredvidljivost bolezni, ker sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku preko pooblaščenca.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost - verjetnost terjatve - neznatna škoda upnika
ZIZ v 3. odst. 270. člena res predpisuje, da upniku ni treba dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, vendar pa navedeno ne pomeni, da nevarnosti ni dolžan zatrjevati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Sodišče prve stopnje se o spremembi tožbenega zahtevka ni izreklo, ali ga dopusti ali ga ne dopusti. S tem je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke 339. člena ZPP.
nepristop priče na narok – opravičen izostanek z naroka – denarna kazen kot sekundarna sankcija
Ob upoštevanju pravočasne predložitve opravičila, iz katerega izhaja, da so ji bile s strani delodajalca odrejene službene obveznosti izven delovnega mesta, ki so ji preprečile udeležbo na naroku, priči ni mogoče očitati, da svojega izostanka z naroka za glavno obravnavo ni opravičila.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3 in 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pri prekinitvi postopka v pravdni zadevi zaradi začetega stečaja je potrebno za nadaljevanje postopka uporabiti določbe 301.člena ZFPPIPP, ne pa 1. odstavka 208. člena ZPP, saj je stečajni zakon v odnosu do ZPP specialnejši predpis. Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka je tako odvisno od delovanja upnika, ki mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, sicer njegova prerekana terjatev preneha. Glede na omenjeno določbo stečajnega zakona je tudi nepravilno, da sodišče pred objavo sklepa o preizkusu terjatev pozove stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – parcelacija nepremičnine – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru – priposestvovanje nepremičnine
V tem sporu gre za združitev zahtevkov dveh tožnikov, ki sta oba priposestvovala del nepremičnine, v zemljiški knjigi še vedno vpisano na toženko A.B. Zato mora sodišče v izreku odločiti o usodi celotne parcele, ki bo po pravnomočnosti sodbe razdeljena med oba tožnika s tem, da bo treba najprej urediti parcelacijo, kjer se ukine stara parcela in oblikujejo v njenem obsegu nove parcele.
ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati niti pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu o preizkusu terjatev niti pravilnosti podatkov o njegovem ugovoru o prerekanju terjatev v končnem seznamu o preizkusu terjatev.
predlog za izvršbo – nepopolna tožba – vložitev nove tožbe
Vložitev nove tožbe ni dopolnitev oziroma ravnanje v skladu s sklepom sodišča, zaradi česar izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da tožeča stranka že vložene tožbe (predloga za izvršbo) ni dopolnila.