ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja
Že pred uveljavitvijo SKPG se je institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami, zaradi česar se delovna doba pri obeh delodajalcih upošteva pri izračunu višine odpravnine.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če se zamudi prekluzivni materialni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen, ker se vrnitev v prejšnje stanje lahko dovoli le zaradi zamude procesnih (ne materialnih) rokov.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – destimulacija
Tožnik v vtoževanem obdobju ni dosegel pričakovanih rezultatov dela glede na postavljene plane, nedoseganje pričakovanih rezultatov glede na postavljene plane pa je bilo po ureditvi v splošnih aktih tožene stranke podlaga za obračun negativne stimulacije (destimulacijo) in s tem za ustrezne odbitke od osnovne plače. Tak način obračunavanja plač ni niti protizakonit niti nedopusten, destimulacija je bila obračunana pravilno in v skladu s pravilnikom, tako da tožbeni zahtevek za vrnitev odbitkov od plače ni utemeljen.
pogodbena kazen - plača - dodatek k plači - direktor - razrešitev - individualna pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
V času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni bil več direktor tožene stranke, tako da so zanj veljale določbe SKPgd o pogodbeni kazni, četudi s toženo stranko ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi (in tudi ni bil razporejen na drugo delovno mesto).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero – regres za letni dopust – plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – sodno varstvo
Dejstvo, da se je tožnik grobo, žaljivo in nasilno obnašal zlasti v administraciji, ni bistveno pri presoji obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor. Bistven za presojo je zlasti odnos med tožnikom in zakonitim zastopnikom tožene stranke, saj slednji nastopa v imenu delodajalca, ta odnos pa je dopuščal komunikacijo, zaradi česar se šteje, da tožena stranka ni dokazala upravičenih razlogov za opustitev dolžnosti, da tožniku omogoči zagovor.
Pri stroških postopka, do katerih je upravičen tožnik ob izdani zamudni sodbi, s katero je bilo njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno, je treba upoštevati še stroške, ki so tožniku nastali v zvezi z predlogom za začasno odredbo, s katerim je uspel.
ZDR člen 6. ZVRS člen 32, 32/1, 32/2. ZPos člen 37, 38. ZObr člen 100.a.
vrnitev na delo – prenehanje funkcije – minister – diskriminacija – sodno varstvo
Pravica do vrnitve na delo, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, preneha, če je minister ne uveljavlja v roku treh mesecev od prenehanja mandata.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Pri ostalih delavkah (razen pri tožnici) so se rezultati po opominu izboljševali, tako da ni možno, da je slabo doseganje rezultatov dela pri tožnici izključna posledica gospodarske krize in zasičenosti trga z zavarovalnimi produkti. Slabo doseganje rezultatov je mogoče pripisati njeni krivdi, ravnanje, ko v enem mesecu ni sklenila nobenega zavarovanja, pa predstavlja kršitev delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ki lahko utemeljeno privede do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - vmesna sodba
Za škodo, ki je tožniku nastala pri delu, ko mu je roka bagra stisnila glavo ob kabino, tožena stranka kot tožnikov delodajalec odgovarja objektivno, ker se ukvarja z nevarno dejavnostjo, ne glede na dejstvo, da bager ni njena last.
spor majhne vrednosti – upoštevni pritožbeni razlogi – protispisnost – trditveno breme
Pritožnik mora protispisnost ne le konkretizirati (navesti, na katero odločilno dejstvo se nanaša), pač pa tudi pojasniti, kateri listini nasprotuje in na katerih mestih se razlikuje sodba.
Ker je bila tožnica oproščena le plačila sodnih taks, predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov, skratka svojih stroškov postopka, je ob umiku tožbe nasprotni stranki dolžna povrniti njene utemeljeno priglašene stroške postopka. Oprostitev plačila se ni nanašala na stroške nasprotne stranke.
terjatev iz delovnega razmerja - plača - nadurno delo - ustni dogovor - najemnina
Toženec je že v postopku pred sodiščem prve stopnje izrecno navedel, da obveznosti plačila najemnine ne nasprotuje, s čimer je priznal dejstvo, ki ga je zatrjeval tožnik (to je, da je bil toženec dolžan plačevati najemnino), zato nadaljnje dokazovanje v tej smeri s strani tožnika niti ni bilo potrebno.
bistvena kršitev določb postopka – zaslišanje obdolženca - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje - domneva vročitve
Da se šteje po določbi 4. odst. 87. čl. ZUP vročitev vabila za pravilno opravljeno, mora biti navedena zakonska določba spoštovana tudi v delu, ki določa, kako ravna vročevalec s pošiljko, če je naslovnik v petnajstih dneh po puščenem obvestilu ne prevzame. Citirana zakonska določba namreč tudi določa, da po preteku 15-dnevnega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika, kolikor pa stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Glede na to, da vabilo na zaslišanje obdolžencu ni bilo puščeno ne v naslovnikovem hišnem predalčniku niti ni bila pošiljka vrnjena naslovniku, pač pa puščena v hišnem predalčniku na naslovu, kjer obdolženi ne prebiva, pogoji za izdajo sodbe brez obdolženčevega zaslišanja niso bili izpolnjeni, saj obdolženec k zaslišanju ni bil pravilno povabljen.
sodba na podlagi pripoznave – delna sodba – pritožbeni razlog – plača – regres za letni dopust – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – stroški prehrane – odpravnina
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo priznala, kakšno višino zahtevkov iz delovnega razmerja je tožniku že poravnala in koliko mu je še dolžna. Takšnim navedbam je sodišče prve stopnje utemeljeno v celoti sledilo in v sporu izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave.
izdaja začasne odredbe – določitev stikov – novote v družinskih sporoh – eventualna maksima
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaza do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena ZPP in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Na podlagi 414. člena ZPP je res dopustno navajanje novot v zakonskih sporih in sporih med starši in otroci.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu – presoja utemeljenosti zahtevka za vpis zaznambe pri poslovnem deležu družbenika
Materialno pravna presoja izdanega izvršilnega sklepa ni v pristojnosti registrskega sodišča. To pa ne pomeni, da registrsko sodišče ob prejemu izvršilnega sklepa zaradi njegove zaznambe pri poslovnem deležu družbenika ni dolžno opraviti materialnopravnega preizkusa po 34. členu ZSReg. Ta preizkus pa po 1. točki 1. odstavka 34. člena ZSReg terja tudi ugotavljanje, ali utemeljenost zahtevka za vpis, v obravnavanem primeru pa vpis po uradni dolžnosti, izhaja iz listin, ki naj bi bile podlaga za vpis.
ZPP člen 318. ZDR člen 4, 11, 11/2, 15, 16, 42, 120, 131, 204, 204/1, 204/3.
zamudna sodba - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - plača - povrnitev stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust
Tožnik v času trajanja (delovnega) razmerja od tožene stranke ni zahteval odprave kršitve v smislu 1. odstavka 204. člena ZDR, po prenehanju delovnega razmerja pa tudi ni pravočasno v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja zahteval ugotovitve nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma ugotovitve obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi). Tako za sodno varstvo (za ugotovitev obstoja delovnega razmerja) niso bile izpolnjene procesne predpostavke, posledično pa tudi ne za iz delovnega razmerja izhajajoče terjatve za izplačilo plače, potnih stroškov, stroškov prehrane in sorazmernega dela regresa za letni dopust.
ZPP člen 315. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 174, 352.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - materialna škoda - razlika v plači - zastaranje - vmesna sodba
Za terjatev tožnice za plačilo odškodnine za materialno škodo zaradi nesreče pri delu (za plačilo razlike v plači med plačo, ki jo je tožnica prejemala pred nesrečo, in invalidsko pokojnino) se uporablja 3-letni subjektivni in 5-letni objektivni zastaralni rok iz 352. člena OZ in ne 5-letni zastaralni rok iz 206. člena ZDR, ki velja le za terjatve za prejemke iz delovnega razmerja.