poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – udeležba na dobičku – odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik je skladno z določbami pogodbe o zaposlitvi upravičen do nagrade oziroma do udeležbe pri dobičku, četudi nalog oziroma funkcije direktorja ni opravljal celo leto. Iz tega razloga je upravičen do sorazmernega dela dobička glede na čas trajanja opravljanja funkcije.
plača - pogodba o zaposlitvi - delovno mesto - dejansko delo - sodno varstvo
Tožbeni zahtevek, da tožena stranka tožnici v podpis izroči pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto novinar komentator ekspert, ni utemeljen, saj bi tožnica, če je opravljala drugo zahtevnejše delo (delo novinar komentator ekspert), ne dela, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, lahko le zahtevala plačilo za opravljeno delo, pri čemer bi bila upravičena do razlike med plačo, ki jo je prejela, in plačo, ki bi jo glede na dejansko opravljeno delo morala prejeti.
pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča – pogodba o delu – podjemna pogodba – oblika pogodbe – časovno odložene obveznosti – povrnitev vlaganj – obličnost – konvalidacija – teorija realizacije – pretežna izpolnitev obveznosti – načelo vestnosti in poštenja – ustni dogovor
Ker je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ugotovilo obstoj ustnega dogovora, po katerem je K. tožeči stranki zagotovila poračun pri najemnini oziroma njihovo povrnitev za vsa tista vlaganja v nepremičnine, za katere ji je dala predhodno ustno soglasje oziroma jih sproti ali naknadno odobrila, ni bilo pravnih ovir, ki bi preprečevale veljavnost takšnega dogovora.
spor majhne vrednosti – upoštevni pritožbeni razlogi – protispisnost – trditveno breme
Pritožnik mora protispisnost ne le konkretizirati (navesti, na katero odločilno dejstvo se nanaša), pač pa tudi pojasniti, kateri listini nasprotuje in na katerih mestih se razlikuje sodba.
Pri stroških postopka, do katerih je upravičen tožnik ob izdani zamudni sodbi, s katero je bilo njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno, je treba upoštevati še stroške, ki so tožniku nastali v zvezi z predlogom za začasno odredbo, s katerim je uspel.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je zaradi odpovedi pogodbe o opravljanju storitev s strani poslovnega partnerja izvedla reorganizacijo, na podlagi katere je potreba po delu tožnice prenehala.
Med stroške vojaškega usposabljanja, ki jih je tožnik dolžan povrniti, ker ni uspešno zaključil šole za častnike, sodijo tudi plača in nadomestila plače za čas bolniškega staleža.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - vmesna sodba
Za škodo, ki je tožniku nastala pri delu, ko mu je roka bagra stisnila glavo ob kabino, tožena stranka kot tožnikov delodajalec odgovarja objektivno, ker se ukvarja z nevarno dejavnostjo, ne glede na dejstvo, da bager ni njena last.
odškodninska odgovornost delodajalca – poklicna bolezen – poravnava – nova škoda – nepremoženjska škoda
Tožnik je sicer v letu 2000 sklenil poravnavo, v kateri se je sporazumel za odškodnino kot za popolno poravnavo vseh zahtevkov za škodo zaradi izpostavljenosti azbestu. Ker v času sklenitve te poravnave stranki nista mogli predvideti takih poslabšanj zdravstvenega stanja tožnika, kot so se izkazala v letu 2006, ko je nastopila nova okvara pljuč, je tožnik upravičen do nove odškodnine iz tega naslova.
pogodbena kazen - plača - dodatek k plači - direktor - razrešitev - individualna pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
V času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni bil več direktor tožene stranke, tako da so zanj veljale določbe SKPgd o pogodbeni kazni, četudi s toženo stranko ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi (in tudi ni bil razporejen na drugo delovno mesto).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Pri ostalih delavkah (razen pri tožnici) so se rezultati po opominu izboljševali, tako da ni možno, da je slabo doseganje rezultatov dela pri tožnici izključna posledica gospodarske krize in zasičenosti trga z zavarovalnimi produkti. Slabo doseganje rezultatov je mogoče pripisati njeni krivdi, ravnanje, ko v enem mesecu ni sklenila nobenega zavarovanja, pa predstavlja kršitev delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ki lahko utemeljeno privede do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero – regres za letni dopust – plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – sodno varstvo
Dejstvo, da se je tožnik grobo, žaljivo in nasilno obnašal zlasti v administraciji, ni bistveno pri presoji obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor. Bistven za presojo je zlasti odnos med tožnikom in zakonitim zastopnikom tožene stranke, saj slednji nastopa v imenu delodajalca, ta odnos pa je dopuščal komunikacijo, zaradi česar se šteje, da tožena stranka ni dokazala upravičenih razlogov za opustitev dolžnosti, da tožniku omogoči zagovor.
izdaja začasne odredbe – določitev stikov – novote v družinskih sporoh – eventualna maksima
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaza do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena ZPP in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Na podlagi 414. člena ZPP je res dopustno navajanje novot v zakonskih sporih in sporih med starši in otroci.
Sodišče si mora prizadevati za dejansko obveščenost stranke o izdanem sklepu o postavitvi začasnega zastopnika. Pri tem lahko in mora izkoristiti vse razpoložljive možnosti, da obvestilo o izdanem sklepu stranko tudi dejansko doseže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069372
ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 318, 318/1, 318/3, 338, 338/2. ZASP člen 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2.
nepopolnost tožbe - nedoločenost zahtevka – javno priobčevanje fonogramov
Ker je tožeča stranka uveljavljala plačilo denarnega zahtevka, bi ga morala v smislu tožbenega zahtevka tudi v tem delu določno opredeliti po višini. Takšna pomanjkljivost predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, ki ne vsebuje vseh sestavin iz 1. odst. 180. čl. ZPP.
ZOdvT člen 13. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZVCP-1 člen 32, 32/9, 32/9-D.
stroški postopka o prekršku – nagrada odvetnika – nagrada v razponu
Ker po mnenju pritožbenega sodišča glede na število opravljenih narokov, porabljen čas za naroke in zagroženo kazen ter kompleksnost dejanske in materialnopravne podlage za odločanje o prekršku, katerega je predlagatelj bremenil obdolženca, predmetne zadeve ni mogoče oceniti kot nadpovprečen temveč zgolj kot povprečen postopek, je pritožbeno sodišče priznalo nagrade za postopek in za vse tri naroke v povprečni višini (srednji vrednosti predpisanega razpona). Nagrado v višini zgornje meje razpona za posamezno opravilo je po oceni pritožbenega sodišča mogoče priznati le v tistih postopkih, ki so izjemno zahtevni tako glede dejanskega stanja kot tudi glede poznavanja materialnopravnih predpisov.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku (pobiralcu cestnine), ki je kršil pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja s tem, ko si je prilastil cestnino za dve vozili, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so bile podane tudi okoliščine, zaradi katerih z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Ne glede na (razmeroma nizko) vrednost protipravno pridobljene premoženjske koristi je strožje obravnavanje opisane kršitve utemeljeno pri opravilih, pri katerih se pričakuje visoka stopnja zaupanja.
invalidska pokojnina – invalid I. kategorije – pogoji za pridobitev pravice – izplačevanje – odmera pokojnine
Tožena stranka je tožnici – invalidki I. kategorije – pravico do invalidske pokojnine, kar vključuje pravico do izplačila, pravilno priznala od prvega dne po prenehanju zavarovanja (po prenehanju delovnega razmerja) dalje.
O vštevanju izplačila obveznic v pokojninsko osnovo se ni odločalo kot o predhodnem vprašanju pri izdaji odločbe, s katero je bila tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine, tako da ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, četudi iz zapisnika o opravljeni reviziji izhaja, da so bila sredstva izplačanih obveznic delavcem v skladu z osnovami in merili za delitev sredstev za plače in se zavarovancem upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.