ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja
Že pred uveljavitvijo SKPG se je institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami, zaradi česar se delovna doba pri obeh delodajalcih upošteva pri izračunu višine odpravnine.
plača - pogodba o zaposlitvi - delovno mesto - dejansko delo - sodno varstvo
Tožbeni zahtevek, da tožena stranka tožnici v podpis izroči pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto novinar komentator ekspert, ni utemeljen, saj bi tožnica, če je opravljala drugo zahtevnejše delo (delo novinar komentator ekspert), ne dela, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, lahko le zahtevala plačilo za opravljeno delo, pri čemer bi bila upravičena do razlike med plačo, ki jo je prejela, in plačo, ki bi jo glede na dejansko opravljeno delo morala prejeti.
sodno varstvo – funkcionarji - poslanci – poslanski mandat – uporaba zakona - pravna praznina - sodnik
ZPos ne vsebuje določila, ki bi za primere pravil in dolžnosti v zvezi s poslanskim mandatom, ki niso urejena v tem zakonu, napotil na uporabo drugega zakona. Gre za pravno praznino, zato je potrebno uporabiti pravila, ki urejajo podobne primere. Enako kot poslanci so funkcionarji tudi sodniki. ZSS za razliko od ZPos, v 4.a členu določa, da se glede sodnikovih pravic in dolžnosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene v tem zakonu, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja. Z uporabo analogije se tudi za pravice in dolžnosti poslancev, ki izhajajo iz njihovega mandata in ki jih ne ureja ZPos, uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja, to pa je ZDR.
pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča – pogodba o delu – podjemna pogodba – oblika pogodbe – časovno odložene obveznosti – povrnitev vlaganj – obličnost – konvalidacija – teorija realizacije – pretežna izpolnitev obveznosti – načelo vestnosti in poštenja – ustni dogovor
Ker je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ugotovilo obstoj ustnega dogovora, po katerem je K. tožeči stranki zagotovila poračun pri najemnini oziroma njihovo povrnitev za vsa tista vlaganja v nepremičnine, za katere ji je dala predhodno ustno soglasje oziroma jih sproti ali naknadno odobrila, ni bilo pravnih ovir, ki bi preprečevale veljavnost takšnega dogovora.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero – regres za letni dopust – plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – sodno varstvo
Dejstvo, da se je tožnik grobo, žaljivo in nasilno obnašal zlasti v administraciji, ni bistveno pri presoji obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor. Bistven za presojo je zlasti odnos med tožnikom in zakonitim zastopnikom tožene stranke, saj slednji nastopa v imenu delodajalca, ta odnos pa je dopuščal komunikacijo, zaradi česar se šteje, da tožena stranka ni dokazala upravičenih razlogov za opustitev dolžnosti, da tožniku omogoči zagovor.
pogodbena kazen - plača - dodatek k plači - direktor - razrešitev - individualna pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
V času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni bil več direktor tožene stranke, tako da so zanj veljale določbe SKPgd o pogodbeni kazni, četudi s toženo stranko ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi (in tudi ni bil razporejen na drugo delovno mesto).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je zaradi odpovedi pogodbe o opravljanju storitev s strani poslovnega partnerja izvedla reorganizacijo, na podlagi katere je potreba po delu tožnice prenehala.
Ker je bila tožnica oproščena le plačila sodnih taks, predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov, skratka svojih stroškov postopka, je ob umiku tožbe nasprotni stranki dolžna povrniti njene utemeljeno priglašene stroške postopka. Oprostitev plačila se ni nanašala na stroške nasprotne stranke.
ZDR člen 6. ZVRS člen 32, 32/1, 32/2. ZPos člen 37, 38. ZObr člen 100.a.
vrnitev na delo – prenehanje funkcije – minister – diskriminacija – sodno varstvo
Pravica do vrnitve na delo, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, preneha, če je minister ne uveljavlja v roku treh mesecev od prenehanja mandata.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Pri ostalih delavkah (razen pri tožnici) so se rezultati po opominu izboljševali, tako da ni možno, da je slabo doseganje rezultatov dela pri tožnici izključna posledica gospodarske krize in zasičenosti trga z zavarovalnimi produkti. Slabo doseganje rezultatov je mogoče pripisati njeni krivdi, ravnanje, ko v enem mesecu ni sklenila nobenega zavarovanja, pa predstavlja kršitev delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ki lahko utemeljeno privede do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
spor majhne vrednosti – upoštevni pritožbeni razlogi – protispisnost – trditveno breme
Pritožnik mora protispisnost ne le konkretizirati (navesti, na katero odločilno dejstvo se nanaša), pač pa tudi pojasniti, kateri listini nasprotuje in na katerih mestih se razlikuje sodba.
ZDR člen 109, 131. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-5. ZFPPIPP člen 301.
sodba na podlagi pripoznave - stečaj - prekinitev postopka - prijava terjatve - odpravnina - regres za letni dopust
Prekinitev postopka predstavlja oviro za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave, ne glede na to, da je bil zahtevek pripoznan pred začetkom stečajnega postopka.
izstop edinega komplementarja – vpis izstopa edinega komplementarja iz komanditne družbe – odpoved družbene pogodbe – prenehanje družbe – likvidacija
Izbris edinega komplementarja iz komanditne družbe zaradi odpovedi družbene pogodbe, brez predloga za vpis prenehanja družbe (z dnem konca poslovnega leta, ko odpoved učinkuje) in brez istočasnega predloga za vpis začetka postopka likvidacije družbe, bi bil v nasprotju z zakonom.
ZZVZZ člen 80, 80/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 22, 24, 105, 105/1, 254, 259, 259/3.
pravica do proste izbire zdravnika – samoplačniška ambulanta – povrnitev stroškov zdravljenja – izjemen primer
Ker gre v primeru tožnika za izjemen primer glede na njegovo starost, velikost in tip kalcinacije v desni rami, predvsem pa specifičnost oblike te kalcinacije, zaradi katere je specialist ortoped menil, da niti endoskopska operacija niti punktacija ne prideta v poštev, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se odpravita odločbi toženca in da se tožniku prizna pravica do povračila stroškov zdravstvenih storitev ESW terapije v samoplačniški ambulanti.
trditveno in dokazno breme - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo
Potem, ko je tožeča stranka v postopku predložila dokaze o tem, da vtoževane terjatve med strankama pred vložitvijo tožbe po višini niso bile sporne, je bila dolžnost tožene stranke, da v kolikor ne soglaša s takšnimi trditvami in predloženimi dokazi, ponudi konkretizirane ugovore. Ali bo nasprotna stranka posameznim trditvam in predloženim dokazom ugovarjala ali ne, je stvar procesne ocene posamezne stranke. Sodišče zato ni dolžno pozivati posamezno stranko, da se izjasni glede jasnih navedb nasprotne stranke, prav tako pa se sodišče s tem v zvezi ni dolžno opredeljevati do dokazne vrednosti posameznih dokazov, ki jih ponudijo stranke. Dokazno oceno izvede sodišče šele na podlagi dokazne presoje vseh predloženih dokazov. S tem, ko prvostopenjsko sodišče ni pozivalo tožene stranke, da konkretizirano opredeli svoje ugovore glede višine zahtevka, torej ni kršilo njene pravice do izjave v tem postopku. Zgolj zmotna presoja tožene stranke o tem, da mora tožeča stranka za utemeljitev podlage svojemu zahtevku predložiti dodatne dokaze, ne predstavlja podlage za uveljavljeno kršitev njene pravice do izjave.
ZOdvT člen 13. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZVCP-1 člen 32, 32/9, 32/9-D.
stroški postopka o prekršku – nagrada odvetnika – nagrada v razponu
Ker po mnenju pritožbenega sodišča glede na število opravljenih narokov, porabljen čas za naroke in zagroženo kazen ter kompleksnost dejanske in materialnopravne podlage za odločanje o prekršku, katerega je predlagatelj bremenil obdolženca, predmetne zadeve ni mogoče oceniti kot nadpovprečen temveč zgolj kot povprečen postopek, je pritožbeno sodišče priznalo nagrade za postopek in za vse tri naroke v povprečni višini (srednji vrednosti predpisanega razpona). Nagrado v višini zgornje meje razpona za posamezno opravilo je po oceni pritožbenega sodišča mogoče priznati le v tistih postopkih, ki so izjemno zahtevni tako glede dejanskega stanja kot tudi glede poznavanja materialnopravnih predpisov.
O vštevanju izplačila obveznic v pokojninsko osnovo se ni odločalo kot o predhodnem vprašanju pri izdaji odločbe, s katero je bila tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine, tako da ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, četudi iz zapisnika o opravljeni reviziji izhaja, da so bila sredstva izplačanih obveznic delavcem v skladu z osnovami in merili za delitev sredstev za plače in se zavarovancem upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
Tožnik je zoper isto odločbo tožene stranke že vložil drugo tožbo, ki jo je sodišče obravnavalo in o njej tudi pravnomočno odločilo. Iz tega razloga je novo tožbo v tem sporu utemeljeno zavrglo, saj predstavlja pravnomočna rešitev zadeve oviro za ponovno sojenje o istem zahtevku med istima strankama.