umik predloga za začasno odredbo - stroški postopka
Ker je upnik predlagal začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, bi bil do povrnitve stroškov zavarovanja upravičen samo v primeru, da bi do umika predlaganega zavarovanja prišlo takoj potem, ko bi dolžnik izpolnil zahtevek, ki je bil predmet zavarovanja.
invalidska pokojnina – invalid I. kategorije – pogoji za pridobitev pravice – izplačevanje – odmera pokojnine
Tožena stranka je tožnici – invalidki I. kategorije – pravico do invalidske pokojnine, kar vključuje pravico do izplačila, pravilno priznala od prvega dne po prenehanju zavarovanja (po prenehanju delovnega razmerja) dalje.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi podala iz utemeljenega razloga, saj je potreba po delu na tožnikovem delovnem mestu direktor projekta prenehala, ko je uprava tožene stranke sprejela sklep, da je projektno delo, ki ga je vodil tožnik, uspešno zaključeno.
ZOdvT člen 13. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZVCP-1 člen 32, 32/9, 32/9-D.
stroški postopka o prekršku – nagrada odvetnika – nagrada v razponu
Ker po mnenju pritožbenega sodišča glede na število opravljenih narokov, porabljen čas za naroke in zagroženo kazen ter kompleksnost dejanske in materialnopravne podlage za odločanje o prekršku, katerega je predlagatelj bremenil obdolženca, predmetne zadeve ni mogoče oceniti kot nadpovprečen temveč zgolj kot povprečen postopek, je pritožbeno sodišče priznalo nagrade za postopek in za vse tri naroke v povprečni višini (srednji vrednosti predpisanega razpona). Nagrado v višini zgornje meje razpona za posamezno opravilo je po oceni pritožbenega sodišča mogoče priznati le v tistih postopkih, ki so izjemno zahtevni tako glede dejanskega stanja kot tudi glede poznavanja materialnopravnih predpisov.
ZPP člen 315. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 174, 352.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - materialna škoda - razlika v plači - zastaranje - vmesna sodba
Za terjatev tožnice za plačilo odškodnine za materialno škodo zaradi nesreče pri delu (za plačilo razlike v plači med plačo, ki jo je tožnica prejemala pred nesrečo, in invalidsko pokojnino) se uporablja 3-letni subjektivni in 5-letni objektivni zastaralni rok iz 352. člena OZ in ne 5-letni zastaralni rok iz 206. člena ZDR, ki velja le za terjatve za prejemke iz delovnega razmerja.
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tem, da je bila dokončna odločba, ki se nanaša na uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja tožnika, pravilno vročena njegovi pooblaščenki, obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, češ da tožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku, ni podan.
Tožnik je zoper isto odločbo tožene stranke že vložil drugo tožbo, ki jo je sodišče obravnavalo in o njej tudi pravnomočno odločilo. Iz tega razloga je novo tožbo v tem sporu utemeljeno zavrglo, saj predstavlja pravnomočna rešitev zadeve oviro za ponovno sojenje o istem zahtevku med istima strankama.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – pravica do delne invalidske pokojnine – prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnika, ki je bil zavarovan kot samozaposleni in ki ni več sposoben opravljati samostojne dejavnosti, zmožen pa je opravljati drugo ustrezno delo v polovičnem delovnem času (podana je III. kategorija invalidnosti), je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo, da se prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje, saj bi sicer ostal brez pravic iz invalidskega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sklepalo, da tožeča stranka ni dokazala, da je v posledici ravnanja tožene stranke na strani tožeče stranke prišlo do odpovedi poslovnih sodelovanj z njenimi komitenti, v posledici česar ni mogla izpolniti svoje obveznosti sklenjene sodne poravnave. Takšne dokazne ocene ni mogoče izpodbiti zgolj s pritožbenim sklicevanjem na objektivni učinek objavljenega časopisnega članka, ki naj bi škodil tožeči stranki. Na osnovi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zato pravilno sklepalo, da tožeča stranka ni dokazala zatrjevanega zvijačnega ravnanja tožene stranke ob sklenitvi sodne poravnave.
razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – ugotavljanje dejstev s strani drugostopenjskega sodišča
Ugotovitev dejstev v odločbi sami je v domeni prvostopenjskega sodišča. Sodišča višje stopnje jih ne morejo ob obravnavanju pritožb in izrednih pravnih sredstev ugotavljati sama, pa čeprav je njihova ugotovitev glede na izvedeni dokazni postopek možna.
trditveno in dokazno breme - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo
Potem, ko je tožeča stranka v postopku predložila dokaze o tem, da vtoževane terjatve med strankama pred vložitvijo tožbe po višini niso bile sporne, je bila dolžnost tožene stranke, da v kolikor ne soglaša s takšnimi trditvami in predloženimi dokazi, ponudi konkretizirane ugovore. Ali bo nasprotna stranka posameznim trditvam in predloženim dokazom ugovarjala ali ne, je stvar procesne ocene posamezne stranke. Sodišče zato ni dolžno pozivati posamezno stranko, da se izjasni glede jasnih navedb nasprotne stranke, prav tako pa se sodišče s tem v zvezi ni dolžno opredeljevati do dokazne vrednosti posameznih dokazov, ki jih ponudijo stranke. Dokazno oceno izvede sodišče šele na podlagi dokazne presoje vseh predloženih dokazov. S tem, ko prvostopenjsko sodišče ni pozivalo tožene stranke, da konkretizirano opredeli svoje ugovore glede višine zahtevka, torej ni kršilo njene pravice do izjave v tem postopku. Zgolj zmotna presoja tožene stranke o tem, da mora tožeča stranka za utemeljitev podlage svojemu zahtevku predložiti dodatne dokaze, ne predstavlja podlage za uveljavljeno kršitev njene pravice do izjave.
Za tožbo zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva za izločitev upravne osebe, ni podana pristojnost socialnega sodišča, ampak je stvarno pristojno upravno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064530
ZIZ člen 136, 138, 138/3,145, 147. ZPPSL člen 36, 36/2, 36/3. OZ člen 6.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva – organizacija za plačilni promet – učinek začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – odškodninska odgovornost bank
Ker postopek izvršbe v konkretnem primeru še ni bil zaključen, je pravilno pritožbeno stališče, da je drugotožena stranka (primarna organizacija za plačilni promet) ravnala pravilno s tem, ko je – tudi po navodilu izvršilnega sodišča – zarubljena sredstva zadržala na dolžnikovem računu in jih ni izplačala v korist tožeče stranke (upnika).
ZZVZZ člen 80, 80/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 22, 24, 105, 105/1, 254, 259, 259/3.
pravica do proste izbire zdravnika – samoplačniška ambulanta – povrnitev stroškov zdravljenja – izjemen primer
Ker gre v primeru tožnika za izjemen primer glede na njegovo starost, velikost in tip kalcinacije v desni rami, predvsem pa specifičnost oblike te kalcinacije, zaradi katere je specialist ortoped menil, da niti endoskopska operacija niti punktacija ne prideta v poštev, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se odpravita odločbi toženca in da se tožniku prizna pravica do povračila stroškov zdravstvenih storitev ESW terapije v samoplačniški ambulanti.
zamudna sodba - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - regres za letni dopust
Iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja, da tožena stranka tožniku regresa za letni dopust za leto 2007, 2008 in sorazmerni del regresa za leto 2009 ni izplačala ter da mu za čas čakanja na delo v obdobju od decembra 2008 do aprila 2009 ni izplačala plače, zato je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo.
kolektivni delovni spor – zamudna sodba – vročanje
Ker je bil predlog s pozivom na odgovor nasprotnemu udeležencu vročen na napačnem naslovu, ki ni poslovni naslov, je predlog prevzel predlagatelj sam. Ker predlog tako ni bil pravilno vročen v odgovor, je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določbami ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
izdaja začasne odredbe – objektivna nevarnost – prepoved odtujitve in obremenitve
V predlogu za izdajo začasne odredbe toženec ni zatrjeval okoliščin, ki bi predstavljale objektivno (konkretno) nevarnost, da želi tožnik nepremičnini odtujiti ali obremeniti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.