izdaja začasne odredbe – objektivna nevarnost – prepoved odtujitve in obremenitve
V predlogu za izdajo začasne odredbe toženec ni zatrjeval okoliščin, ki bi predstavljale objektivno (konkretno) nevarnost, da želi tožnik nepremičnini odtujiti ali obremeniti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo zgolj eni stranki in zaslišalo samo zakonitega zastopnika tožeče stranke, ne pa tudi prič in zakonitega zastopnika tožene stranke, je vsekakor porušilo procesno razmerje med strankama.
zamudna sodba - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - regres za letni dopust
Iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja, da tožena stranka tožniku regresa za letni dopust za leto 2007, 2008 in sorazmerni del regresa za leto 2009 ni izplačala ter da mu za čas čakanja na delo v obdobju od decembra 2008 do aprila 2009 ni izplačala plače, zato je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo.
Za tožbo zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva za izločitev upravne osebe, ni podana pristojnost socialnega sodišča, ampak je stvarno pristojno upravno sodišče.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku (pobiralcu cestnine), ki je kršil pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja s tem, ko si je prilastil cestnino za dve vozili, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so bile podane tudi okoliščine, zaradi katerih z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Ne glede na (razmeroma nizko) vrednost protipravno pridobljene premoženjske koristi je strožje obravnavanje opisane kršitve utemeljeno pri opravilih, pri katerih se pričakuje visoka stopnja zaupanja.
Tožnica v obdobju zadnjih treh let pred prenehanjem delovnega razmerja, čeprav je bila vpisana v register samostojnih podjetnikov posameznikov, ni bila zavarovana na tej podlagi (ampak kot delavka v delovnem razmerju), zato tudi ni obračunavala prispevkov za obvezno zavarovanje iz tega naslova. Ob prenehanju zavarovanja na podlagi delovnega razmerja kot samostojna podjetnica tudi ni imela zaposlenih delavcev niti ni izpolnjevala starostnega pogoja, ker še ni dopolnila 56 let. Tako ni izpolnjen pogoj za izvzem iz zavarovanja.
Ker toženka dogovorjenih obveznosti iz sklenjene poravnave o načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov ni izpolnila, je tožbeni zahtevek za plačilo na podlagi poravnave utemeljen ne glede na morebitno slabo ekonomsko in socialno stanje toženke.
odškodninska odgovornost – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – normativna protipravnost – pravična denarna odškodnina
Podana je t.i. legislativna oziroma normativna protipravnost države Republike Slovenije, ker le-ta v razumnem roku po sprejetju URS, ki določa pravico do zdravega življenjskega okolja, ni sprejela ustreznih predpisov na področju proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki in je v posledici tega tožniku zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu nastala škoda na njegovem zdravju (naplastitev oziroma zadebelitev plevre).
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 130, 130/2. OZ člen 193, 283, 311.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – premoženjska korist – denarna terjatev – pobot – prijava terjatve v stečajno maso
Ker je bila prodajna pogodba sklenjena z namenom kompenzacije, premoženjska korist tožene stranke ni bila v prejetem blagu temveč v znesku s pobotom zaprte nasprotne terjatve tožene stranke do tožeče stranke. Zato je tožena stranka dolžna v stečajno maso prijaviti za pobot ustvarjeno denarno terjatev.
odvetniški stroški v postopku prisilne hospitalizacije
Odvetnica se je zgolj udeležila naroka, na katerem pa se je postopek zaradi prisilne hospitalizacije končal brez izvajanja dokazov in z izdajo sklepa o ustavitvi postopka, ker je bilo sodišče obveščeno, da je bila oseba že pred narokom premeščena na odprti oddelek. Zakonsko predvideni razlogi za vodenje postopka po uradni dolžnosti so s tem odpadli. Postopek se je zaključil brez odvetnikovega običajnega obravnavanja zadeve. Za takšne primere je predvidena uporaba znižanega količnika 0,5 po tarifni številki 3103.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi podala iz utemeljenega razloga, saj je potreba po delu na tožnikovem delovnem mestu direktor projekta prenehala, ko je uprava tožene stranke sprejela sklep, da je projektno delo, ki ga je vodil tožnik, uspešno zaključeno.
ZPIZ-1 člen 407. ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje v delovno razmerje člen 4.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, ni odvisno od plačila prispevkov, ampak od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.
Na podlagi odločitev Ustavnega sodišča RS se določbe 177. člena ZPIZ-1 ne more več tolmačiti na način, kot jo je tolmačila tožena stranka v času odločanja o tožnikovi prvi zahtevi za priznanje starostne pokojnine, ki je bila zavrnjena, češ da je tožnik že pridobil to pravico v Republiki Srbiji. Iz tega razloga je nova zahteva tožnika za priznanje starostne pokojnine v Republiki Sloveniji dopustna in je tožena stranka ne bi smela zavreči.
razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – ugotavljanje dejstev s strani drugostopenjskega sodišča
Ugotovitev dejstev v odločbi sami je v domeni prvostopenjskega sodišča. Sodišča višje stopnje jih ne morejo ob obravnavanju pritožb in izrednih pravnih sredstev ugotavljati sama, pa čeprav je njihova ugotovitev glede na izvedeni dokazni postopek možna.
izdaja začasne odredbe – določitev stikov – novote v družinskih sporoh – eventualna maksima
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaza do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena ZPP in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Na podlagi 414. člena ZPP je res dopustno navajanje novot v zakonskih sporih in sporih med starši in otroci.
ZPP člen 318. ZDR člen 4, 11, 11/2, 15, 16, 42, 120, 131, 204, 204/1, 204/3.
zamudna sodba - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - plača - povrnitev stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust
Tožnik v času trajanja (delovnega) razmerja od tožene stranke ni zahteval odprave kršitve v smislu 1. odstavka 204. člena ZDR, po prenehanju delovnega razmerja pa tudi ni pravočasno v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja zahteval ugotovitve nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma ugotovitve obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi). Tako za sodno varstvo (za ugotovitev obstoja delovnega razmerja) niso bile izpolnjene procesne predpostavke, posledično pa tudi ne za iz delovnega razmerja izhajajoče terjatve za izplačilo plače, potnih stroškov, stroškov prehrane in sorazmernega dela regresa za letni dopust.
O vštevanju izplačila obveznic v pokojninsko osnovo se ni odločalo kot o predhodnem vprašanju pri izdaji odločbe, s katero je bila tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine, tako da ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, četudi iz zapisnika o opravljeni reviziji izhaja, da so bila sredstva izplačanih obveznic delavcem v skladu z osnovami in merili za delitev sredstev za plače in se zavarovancem upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
skupno premoženje – državljanstvo bivšega zakonca – način delitve skupnega premoženja
Državljanstvo enega izmed bivših zakoncev lahko vpliva samo na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali določena nepremičnina, ki je bila pridobljena v času zakonske zveze spada v skupno premoženje.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - čiščenje bolniških prostorov - okužba s tuberkulozo - nevarna dejavnost
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da stranski intervenient ni mogel predvideti okužbe tožnice s TBC, saj mu diagnoza bolezni kljub izvedenim postopkom in testiranjem za odkritje diagnoze pri dečku (s katerimi je razpolagal), ni bila znana. Ker je stranski intervenient izvedel vse potrebne postopke, ki so bili na voljo, nato pa otroka napotil na nadaljnjo diagnostično obravnavo v strokovno višje organiziran U. k. c. L. in ker je ukrepal v skladu s pravili znanosti in stroke tudi potem, ko je izvedel za diagnozo TBC pri obeh obolelih, so nadaljnji zaključki sodišča prve stopnje o tem, da obema zavarovancema toženih strank ni moč očitati protipravnega ravnanja, pravilni.
Sodišče prve stopnje ne more že izdane zamudne sodbe razveljaviti po uradni dolžnosti, četudi ugotovi, da je bila zamudna sodba izdana v času, ko bi moral biti postopek zaradi uvedbe stečaja nad toženo stranko prekinjen po samem zakonu.