ZPP člen 133, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – vročanje – osebna vročitev
Na podlagi ugotovitve, da je vročevalec vročal tožbo v odgovor toženi stranki, tako da je na vratih pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem bi ga moral naslovnik dvigniti, ni mogoče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena. Za pravilno opravljeno vročitev bi moral vročevalec (preden je pustil obvestilo na vratih) poizkusiti pisanje izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem, oziroma delavcu v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu tožene stranke.
ZPP člen 315. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 174, 352.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - materialna škoda - razlika v plači - zastaranje - vmesna sodba
Za terjatev tožnice za plačilo odškodnine za materialno škodo zaradi nesreče pri delu (za plačilo razlike v plači med plačo, ki jo je tožnica prejemala pred nesrečo, in invalidsko pokojnino) se uporablja 3-letni subjektivni in 5-letni objektivni zastaralni rok iz 352. člena OZ in ne 5-letni zastaralni rok iz 206. člena ZDR, ki velja le za terjatve za prejemke iz delovnega razmerja.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi podala iz utemeljenega razloga, saj je potreba po delu na tožnikovem delovnem mestu direktor projekta prenehala, ko je uprava tožene stranke sprejela sklep, da je projektno delo, ki ga je vodil tožnik, uspešno zaključeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - sodelovanje sindikata
Pri presoji, ali gre za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, je treba upoštevati vse delavce, ki so zaposleni pri toženi stranki, in ne le delavcev v sektorju, v katerem je tožnik opravljal delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064530
ZIZ člen 136, 138, 138/3,145, 147. ZPPSL člen 36, 36/2, 36/3. OZ člen 6.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva – organizacija za plačilni promet – učinek začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – odškodninska odgovornost bank
Ker postopek izvršbe v konkretnem primeru še ni bil zaključen, je pravilno pritožbeno stališče, da je drugotožena stranka (primarna organizacija za plačilni promet) ravnala pravilno s tem, ko je – tudi po navodilu izvršilnega sodišča – zarubljena sredstva zadržala na dolžnikovem računu in jih ni izplačala v korist tožeče stranke (upnika).
vpis sprememb v sodni register – upravičen predlagatelj
Pritožnica ni izkazala, da je (oziroma, da je bila) zakonita zastopnica družbe, niti da družba ima zakonitega zastopnika. Zato upoštevaje določbo 2. odstavka 23. člena ZSReg v zvezi s 1. odstavkom 10. člena ZSReg ni upravičena vložiti predloga za vpis predlaganih sprememb v sodni register.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V primeru očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, češ da je tožnik v določenem obdobju povzročil primanjkljaj, rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, dokler te kršitve trajajo.
Sodišče prve stopnje je tožnike na odpravo pomanjkljivosti tožbe oziroma na popravo tožbe sicer pozvalo šele potem, ko je tožena stranka že podala odgovor na tožbo, vendar zaradi tega ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ki so vplivale oziroma bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (člen 339/1 ZPP). Z ozirom na to, da tako 108. člen ZPP kot tudi 36. člen ZDSS-1 nalagata sodišču, kako naj postopa, da se odpravijo pomanjkljivosti ali nepopolnosti v vlogah (med vloge spada tudi tožba), ni mogoče šteti, da je sodišče prve stopnje favoriziralo tožnike oziroma izigralo procesna pravila oziroma da ni sodilo nepristransko in neodvisno.
Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta), tožnik je bil kot nečlan sindikata diskriminiran in je posledično upravičen do enakega števila dni letnega dopusta, kot bi jih imel, če bi bil član sindikata.
nagrada za nepravdni postopek – nagrada v postopku prisilne hospitalizacije
Pri odmeri nagrade za nepravdni postopek ne gre le za pravno, pač pa tudi za dejansko vprašanje. Nagrada zanj se odvetniku praviloma odmeri po 2. točki tarifne številke 3101, ker je njegovo delo omejeno na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča. Le v primerih, če sodišče ugotovi, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega v nepravdnem postopku, se lahko uporabi polna nagrada za postopek s količnikom 1,3 po tarifni številki 3100.
Znižanje po opombi 3 (5) iz tretjega dela ZOdvT je napačno, ker nagrada postavljenega odvetnika v postopku prisilne hospitalizacije ni določena v nespremenljivi vrednosti, ampak v količniku glede na vrednost spornega predmeta, ki je že znižana po 36. členu ZodvT.
skupno premoženje – državljanstvo bivšega zakonca – način delitve skupnega premoženja
Državljanstvo enega izmed bivših zakoncev lahko vpliva samo na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali določena nepremičnina, ki je bila pridobljena v času zakonske zveze spada v skupno premoženje.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - čiščenje bolniških prostorov - okužba s tuberkulozo - nevarna dejavnost
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da stranski intervenient ni mogel predvideti okužbe tožnice s TBC, saj mu diagnoza bolezni kljub izvedenim postopkom in testiranjem za odkritje diagnoze pri dečku (s katerimi je razpolagal), ni bila znana. Ker je stranski intervenient izvedel vse potrebne postopke, ki so bili na voljo, nato pa otroka napotil na nadaljnjo diagnostično obravnavo v strokovno višje organiziran U. k. c. L. in ker je ukrepal v skladu s pravili znanosti in stroke tudi potem, ko je izvedel za diagnozo TBC pri obeh obolelih, so nadaljnji zaključki sodišča prve stopnje o tem, da obema zavarovancema toženih strank ni moč očitati protipravnega ravnanja, pravilni.
socialni spor – stroški postopka – vrednost spornega predmeta
Ker gre v sporni zadevi (odprava odločb toženca, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti) za socialni spor, v katerem vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti, je treba šteti, da znaša ta vrednost 3.500,00 EUR.
Sodišče prve stopnje ne more že izdane zamudne sodbe razveljaviti po uradni dolžnosti, četudi ugotovi, da je bila zamudna sodba izdana v času, ko bi moral biti postopek zaradi uvedbe stečaja nad toženo stranko prekinjen po samem zakonu.
prehod družbene lastnine v zasebno lastnino – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje služnosti
Na podlagi ZLNDL, ki ureja lastninjenje nepremičnin na podlagi imetništva pravice uporabe, se je lastninska pravica po samem zakonu ob njegovi uveljavitvi pridobila na podlagi pravice uporabe, katere nosilca pa je potrebno določiti, upoštevajoč tedanje predpise. Njena narava je bila drugačna od klasične lastninske pravice, kakor tudi njen prenos (vpis v zemljiško knjigo zanj ni bil konstitutivne narave). Odločilno torej je, katera oseba je ta sredstva imela v posesti in jih uporabljala. Le ta namreč lahko postane lastnik teh nepremičnin.
nadaljevanje prekinjenega postopka z družbenikom izbrisane družbe
Iz podatkovne baze sodnega registra, objavljene pri AJPES, je razvidno, da je bila prvotno tožena stranka D. d.o.o. 6.5.2010 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga z dne 7.4.2010, ki je postal pravnomočen dne 24.4.2010. Nekonkretizirano sklicevanje pritožnikov v pritožbah na nezakonitosti v postopku izbrisa navedene družbe se tako izkaže za prepavšalno, zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116, 200. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – utemeljen razlog – dokazno breme – diskriminacija – diskriminacija na podlagi zdravstvenega stanja
Pridobitev mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja pogoj za podajo odpovedi invalidu, kar pa ne pomeni, da ima to mnenje takšno dokazno vrednost, da bi se že zgolj na podlagi njegovih pavšalnih ugotovitev lahko štel razlog za odpoved za dokazan. Delodajalec je kljub mnenju še vedno dolžan dokazati, da obstoji utemeljen razlog za odpoved, pri čemer sodišče presoja mnenje tako glede ugovora, da komisija dejanskega stanja ni pravilno ali popolno ugotovila, kot glede njenih strokovnih ugotovitev.