ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116, 200. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – utemeljen razlog – dokazno breme – diskriminacija – diskriminacija na podlagi zdravstvenega stanja
Pridobitev mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja pogoj za podajo odpovedi invalidu, kar pa ne pomeni, da ima to mnenje takšno dokazno vrednost, da bi se že zgolj na podlagi njegovih pavšalnih ugotovitev lahko štel razlog za odpoved za dokazan. Delodajalec je kljub mnenju še vedno dolžan dokazati, da obstoji utemeljen razlog za odpoved, pri čemer sodišče presoja mnenje tako glede ugovora, da komisija dejanskega stanja ni pravilno ali popolno ugotovila, kot glede njenih strokovnih ugotovitev.
bivši vojaški zavarovanci – ponovna odmera – starostna pokojnina
O tožnikovi starostni pokojnini in njeni odmeri je bilo že pravnomočno odločeno, dejansko in pravno stanje, na katerega se opira zahtevek za ponovno odmero pokojnine, pa se ni spremenilo, tako da je toženka zahtevek pravilno zavrgla.
krivdna odgovornost delodajalca – soprispevek oškodovanca - neravnina – dvignjena rešetka – pazljivost pri hoji
Glede na to, da je za varno delovno okolje primarno dolžan poskrbeti delodajalec z ustreznim nadzorom, opozorili in organizacijo dela, je odgovornost zavarovanca tožene stranke nekoliko višja od tožnikove.
ZOdvT člen 13. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZVCP-1 člen 32, 32/9, 32/9-D.
stroški postopka o prekršku – nagrada odvetnika – nagrada v razponu
Ker po mnenju pritožbenega sodišča glede na število opravljenih narokov, porabljen čas za naroke in zagroženo kazen ter kompleksnost dejanske in materialnopravne podlage za odločanje o prekršku, katerega je predlagatelj bremenil obdolženca, predmetne zadeve ni mogoče oceniti kot nadpovprečen temveč zgolj kot povprečen postopek, je pritožbeno sodišče priznalo nagrade za postopek in za vse tri naroke v povprečni višini (srednji vrednosti predpisanega razpona). Nagrado v višini zgornje meje razpona za posamezno opravilo je po oceni pritožbenega sodišča mogoče priznati le v tistih postopkih, ki so izjemno zahtevni tako glede dejanskega stanja kot tudi glede poznavanja materialnopravnih predpisov.
nadaljevanje prekinjenega postopka z družbenikom izbrisane družbe
Iz podatkovne baze sodnega registra, objavljene pri AJPES, je razvidno, da je bila prvotno tožena stranka D. d.o.o. 6.5.2010 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga z dne 7.4.2010, ki je postal pravnomočen dne 24.4.2010. Nekonkretizirano sklicevanje pritožnikov v pritožbah na nezakonitosti v postopku izbrisa navedene družbe se tako izkaže za prepavšalno, zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Ker toženka dogovorjenih obveznosti iz sklenjene poravnave o načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov ni izpolnila, je tožbeni zahtevek za plačilo na podlagi poravnave utemeljen ne glede na morebitno slabo ekonomsko in socialno stanje toženke.
denarno nadomestilo – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pisna oblika – načelo materialne resnice – sodno varstvo
Tožena stranka ne bi smela zavrniti zahtevka za priznanje pravice do denarnega nadomestila, le zato ker tožnik ni predložil pisnega izvoda redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je navedel, da ima težave z nekdanjim delodajalcem, da mu ta ni izročil listin in da je odsoten iz države. Skladno z načelom materialne resnice bi morala tožena stranka ugotoviti resnično stanje stvari.
odvetniški stroški v postopku prisilne hospitalizacije
Odvetnica se je zgolj udeležila naroka, na katerem pa se je postopek zaradi prisilne hospitalizacije končal brez izvajanja dokazov in z izdajo sklepa o ustavitvi postopka, ker je bilo sodišče obveščeno, da je bila oseba že pred narokom premeščena na odprti oddelek. Zakonsko predvideni razlogi za vodenje postopka po uradni dolžnosti so s tem odpadli. Postopek se je zaključil brez odvetnikovega običajnega obravnavanja zadeve. Za takšne primere je predvidena uporaba znižanega količnika 0,5 po tarifni številki 3103.
S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo zgolj eni stranki in zaslišalo samo zakonitega zastopnika tožeče stranke, ne pa tudi prič in zakonitega zastopnika tožene stranke, je vsekakor porušilo procesno razmerje med strankama.
Novejša sodna praksa je pristopila k teoretično pravilnejšemu izhodišču in ugotovitvene dele tožb zavrača, saj je ugotovitveno tožbo mogoče vložiti le pod pogoji 181. člena ZPP (predvsem zato, ker se s tem zahteva ugotovitev dejstev – nastalega motenja). To je storilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem pa je spregledalo, da je s tem druga točka izreka sklepa, v kateri je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencu prepovedalo v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožnice, ostala nedorečena. Ob takšnem pristopu bi moralo sodišče dejanja, ki so tožencu prepovedana, v 2. točki izreka natančno opredeliti s pomočjo opisa v ugotovitvenem delu tožbe.
skupno premoženje – državljanstvo bivšega zakonca – način delitve skupnega premoženja
Državljanstvo enega izmed bivših zakoncev lahko vpliva samo na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali določena nepremičnina, ki je bila pridobljena v času zakonske zveze spada v skupno premoženje.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - čiščenje bolniških prostorov - okužba s tuberkulozo - nevarna dejavnost
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da stranski intervenient ni mogel predvideti okužbe tožnice s TBC, saj mu diagnoza bolezni kljub izvedenim postopkom in testiranjem za odkritje diagnoze pri dečku (s katerimi je razpolagal), ni bila znana. Ker je stranski intervenient izvedel vse potrebne postopke, ki so bili na voljo, nato pa otroka napotil na nadaljnjo diagnostično obravnavo v strokovno višje organiziran U. k. c. L. in ker je ukrepal v skladu s pravili znanosti in stroke tudi potem, ko je izvedel za diagnozo TBC pri obeh obolelih, so nadaljnji zaključki sodišča prve stopnje o tem, da obema zavarovancema toženih strank ni moč očitati protipravnega ravnanja, pravilni.
vpis sprememb v sodni register – upravičen predlagatelj
Pritožnica ni izkazala, da je (oziroma, da je bila) zakonita zastopnica družbe, niti da družba ima zakonitega zastopnika. Zato upoštevaje določbo 2. odstavka 23. člena ZSReg v zvezi s 1. odstavkom 10. člena ZSReg ni upravičena vložiti predloga za vpis predlaganih sprememb v sodni register.
krajevna pristojnost za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika – stalno prebivališče - uporaba podatkov iz Centralnega registra prebivalstva
ZFPPIPP v 1. točki 2. odstavka 52. člena določa, da je za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika, če ima dolžnik stalno prebivališče na območju Republike Slovenije, pristojno sodišče na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje stalno prebivališče. ZFPPIPP pa tudi ne ZPP pojma stalnega prebivališča ne definirata. Splošno sprejeto pa je stališče, da sta za opredelitev pojma stalnega prebivališča pomembna dva elementa: objektivni – dejansko prebivanje in subjektivni element – namen trajno prebivati v nekem kraju. Stalno prebivališče se glede na navedeno ugotavlja po navedenih objektivnih in subjektivnih elementih. Uporaba podatkov iz Centralnega registra prebivalstva ni obvezna in podatki iz njega niso izključujoči.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 184, 184/1. OZ člen 131, 135.
odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – nepremoženjska škoda – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
S sodbo ugotovljena nezakonitost ravnanja delodajalca ne pomeni v vsakem primeru tudi protipravnosti (nedopustnosti) v smislu odškodninske odgovornosti. Tako tožena stranka za škodo, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (pretrpljene duševne bolečine ter s tem tudi zmanjšanje življenjske aktivnosti), ne odgovarja, saj tožena stranka pri podaji odpovedni ni zavestno ravnala zoper predpise, ampak je le zamudila rok za podajo odpovedi.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku (pobiralcu cestnine), ki je kršil pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja s tem, ko si je prilastil cestnino za dve vozili, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so bile podane tudi okoliščine, zaradi katerih z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Ne glede na (razmeroma nizko) vrednost protipravno pridobljene premoženjske koristi je strožje obravnavanje opisane kršitve utemeljeno pri opravilih, pri katerih se pričakuje visoka stopnja zaupanja.
prehod družbene lastnine v zasebno lastnino – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje služnosti
Na podlagi ZLNDL, ki ureja lastninjenje nepremičnin na podlagi imetništva pravice uporabe, se je lastninska pravica po samem zakonu ob njegovi uveljavitvi pridobila na podlagi pravice uporabe, katere nosilca pa je potrebno določiti, upoštevajoč tedanje predpise. Njena narava je bila drugačna od klasične lastninske pravice, kakor tudi njen prenos (vpis v zemljiško knjigo zanj ni bil konstitutivne narave). Odločilno torej je, katera oseba je ta sredstva imela v posesti in jih uporabljala. Le ta namreč lahko postane lastnik teh nepremičnin.