ZOdvT člen 13. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZVCP-1 člen 32, 32/9, 32/9-D.
stroški postopka o prekršku – nagrada odvetnika – nagrada v razponu
Ker po mnenju pritožbenega sodišča glede na število opravljenih narokov, porabljen čas za naroke in zagroženo kazen ter kompleksnost dejanske in materialnopravne podlage za odločanje o prekršku, katerega je predlagatelj bremenil obdolženca, predmetne zadeve ni mogoče oceniti kot nadpovprečen temveč zgolj kot povprečen postopek, je pritožbeno sodišče priznalo nagrade za postopek in za vse tri naroke v povprečni višini (srednji vrednosti predpisanega razpona). Nagrado v višini zgornje meje razpona za posamezno opravilo je po oceni pritožbenega sodišča mogoče priznati le v tistih postopkih, ki so izjemno zahtevni tako glede dejanskega stanja kot tudi glede poznavanja materialnopravnih predpisov.
ZPP člen 315. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 174, 352.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - materialna škoda - razlika v plači - zastaranje - vmesna sodba
Za terjatev tožnice za plačilo odškodnine za materialno škodo zaradi nesreče pri delu (za plačilo razlike v plači med plačo, ki jo je tožnica prejemala pred nesrečo, in invalidsko pokojnino) se uporablja 3-letni subjektivni in 5-letni objektivni zastaralni rok iz 352. člena OZ in ne 5-letni zastaralni rok iz 206. člena ZDR, ki velja le za terjatve za prejemke iz delovnega razmerja.
nadaljevanje prekinjenega postopka z družbenikom izbrisane družbe
Iz podatkovne baze sodnega registra, objavljene pri AJPES, je razvidno, da je bila prvotno tožena stranka D. d.o.o. 6.5.2010 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga z dne 7.4.2010, ki je postal pravnomočen dne 24.4.2010. Nekonkretizirano sklicevanje pritožnikov v pritožbah na nezakonitosti v postopku izbrisa navedene družbe se tako izkaže za prepavšalno, zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
odškodninska odgovornost – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – normativna protipravnost – pravična denarna odškodnina
Podana je t.i. legislativna oziroma normativna protipravnost države Republike Slovenije, ker le-ta v razumnem roku po sprejetju URS, ki določa pravico do zdravega življenjskega okolja, ni sprejela ustreznih predpisov na področju proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki in je v posledici tega tožniku zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu nastala škoda na njegovem zdravju (naplastitev oziroma zadebelitev plevre).
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 130, 130/2. OZ člen 193, 283, 311.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – premoženjska korist – denarna terjatev – pobot – prijava terjatve v stečajno maso
Ker je bila prodajna pogodba sklenjena z namenom kompenzacije, premoženjska korist tožene stranke ni bila v prejetem blagu temveč v znesku s pobotom zaprte nasprotne terjatve tožene stranke do tožeče stranke. Zato je tožena stranka dolžna v stečajno maso prijaviti za pobot ustvarjeno denarno terjatev.
odvetniški stroški v postopku prisilne hospitalizacije
Odvetnica se je zgolj udeležila naroka, na katerem pa se je postopek zaradi prisilne hospitalizacije končal brez izvajanja dokazov in z izdajo sklepa o ustavitvi postopka, ker je bilo sodišče obveščeno, da je bila oseba že pred narokom premeščena na odprti oddelek. Zakonsko predvideni razlogi za vodenje postopka po uradni dolžnosti so s tem odpadli. Postopek se je zaključil brez odvetnikovega običajnega obravnavanja zadeve. Za takšne primere je predvidena uporaba znižanega količnika 0,5 po tarifni številki 3103.
prehod družbene lastnine v zasebno lastnino – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje služnosti
Na podlagi ZLNDL, ki ureja lastninjenje nepremičnin na podlagi imetništva pravice uporabe, se je lastninska pravica po samem zakonu ob njegovi uveljavitvi pridobila na podlagi pravice uporabe, katere nosilca pa je potrebno določiti, upoštevajoč tedanje predpise. Njena narava je bila drugačna od klasične lastninske pravice, kakor tudi njen prenos (vpis v zemljiško knjigo zanj ni bil konstitutivne narave). Odločilno torej je, katera oseba je ta sredstva imela v posesti in jih uporabljala. Le ta namreč lahko postane lastnik teh nepremičnin.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku (pobiralcu cestnine), ki je kršil pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja s tem, ko si je prilastil cestnino za dve vozili, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so bile podane tudi okoliščine, zaradi katerih z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Ne glede na (razmeroma nizko) vrednost protipravno pridobljene premoženjske koristi je strožje obravnavanje opisane kršitve utemeljeno pri opravilih, pri katerih se pričakuje visoka stopnja zaupanja.
umik predloga za začasno odredbo - stroški postopka
Ker je upnik predlagal začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, bi bil do povrnitve stroškov zavarovanja upravičen samo v primeru, da bi do umika predlaganega zavarovanja prišlo takoj potem, ko bi dolžnik izpolnil zahtevek, ki je bil predmet zavarovanja.
Sodišče si mora prizadevati za dejansko obveščenost stranke o izdanem sklepu o postavitvi začasnega zastopnika. Pri tem lahko in mora izkoristiti vse razpoložljive možnosti, da obvestilo o izdanem sklepu stranko tudi dejansko doseže.
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tem, da je bila dokončna odločba, ki se nanaša na uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja tožnika, pravilno vročena njegovi pooblaščenki, obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, češ da tožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku, ni podan.
ZPIZ-1 člen 60, 253, 259. ZDSS-1 člen 58, 58/2, 63, 63/1, 73, 73/1. ZPP člen 155, 155/1. ZOdv člen 16, 16/2.
invalid III. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – dokončna odločba – časovne meje odločanja v socialnem sporu – strošku postopka – substitucija – stroški zastopanja po odvetniku substitutu – brezplačna pravna pomoč
Sodišče ne more upoštevati sprememb v zdravstvenem stanju, nastalih po izdaji dokončne odločbe, ker bi si s tem neutemeljeno prisvojilo pristojnosti, ki jih ima tožena stranka. Če pride po izdaji dokončne odločbe tožene stranke do takih sprememb v zdravstvenem stanju, lahko zavarovanec (tožnik) ponovno predlaga začetek postopka za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Nagrada za dopis substitutu predstavlja potrebni strošek postopka pred sodiščem prve stopnje.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – pravica do delne invalidske pokojnine – prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnika, ki je bil zavarovan kot samozaposleni in ki ni več sposoben opravljati samostojne dejavnosti, zmožen pa je opravljati drugo ustrezno delo v polovičnem delovnem času (podana je III. kategorija invalidnosti), je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo, da se prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje, saj bi sicer ostal brez pravic iz invalidskega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sklepalo, da tožeča stranka ni dokazala, da je v posledici ravnanja tožene stranke na strani tožeče stranke prišlo do odpovedi poslovnih sodelovanj z njenimi komitenti, v posledici česar ni mogla izpolniti svoje obveznosti sklenjene sodne poravnave. Takšne dokazne ocene ni mogoče izpodbiti zgolj s pritožbenim sklicevanjem na objektivni učinek objavljenega časopisnega članka, ki naj bi škodil tožeči stranki. Na osnovi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zato pravilno sklepalo, da tožeča stranka ni dokazala zatrjevanega zvijačnega ravnanja tožene stranke ob sklenitvi sodne poravnave.
socialni spor – stroški postopka – vrednost spornega predmeta
Ker gre v sporni zadevi (odprava odločb toženca, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti) za socialni spor, v katerem vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti, je treba šteti, da znaša ta vrednost 3.500,00 EUR.
vpis sprememb v sodni register – upravičen predlagatelj
Pritožnica ni izkazala, da je (oziroma, da je bila) zakonita zastopnica družbe, niti da družba ima zakonitega zastopnika. Zato upoštevaje določbo 2. odstavka 23. člena ZSReg v zvezi s 1. odstavkom 10. člena ZSReg ni upravičena vložiti predloga za vpis predlaganih sprememb v sodni register.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V primeru očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, češ da je tožnik v določenem obdobju povzročil primanjkljaj, rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, dokler te kršitve trajajo.
Sodišče prve stopnje je tožnike na odpravo pomanjkljivosti tožbe oziroma na popravo tožbe sicer pozvalo šele potem, ko je tožena stranka že podala odgovor na tožbo, vendar zaradi tega ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ki so vplivale oziroma bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (člen 339/1 ZPP). Z ozirom na to, da tako 108. člen ZPP kot tudi 36. člen ZDSS-1 nalagata sodišču, kako naj postopa, da se odpravijo pomanjkljivosti ali nepopolnosti v vlogah (med vloge spada tudi tožba), ni mogoče šteti, da je sodišče prve stopnje favoriziralo tožnike oziroma izigralo procesna pravila oziroma da ni sodilo nepristransko in neodvisno.
izdaja začasne odredbe – določitev stikov – novote v družinskih sporoh – eventualna maksima
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaza do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena ZPP in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Na podlagi 414. člena ZPP je res dopustno navajanje novot v zakonskih sporih in sporih med starši in otroci.
sodba na podlagi pripoznave – delna sodba – pritožbeni razlog – plača – regres za letni dopust – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – stroški prehrane – odpravnina
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo priznala, kakšno višino zahtevkov iz delovnega razmerja je tožniku že poravnala in koliko mu je še dolžna. Takšnim navedbam je sodišče prve stopnje utemeljeno v celoti sledilo in v sporu izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave.