izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V primeru očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, češ da je tožnik v določenem obdobju povzročil primanjkljaj, rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, dokler te kršitve trajajo.
Sodišče prve stopnje je tožnike na odpravo pomanjkljivosti tožbe oziroma na popravo tožbe sicer pozvalo šele potem, ko je tožena stranka že podala odgovor na tožbo, vendar zaradi tega ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ki so vplivale oziroma bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (člen 339/1 ZPP). Z ozirom na to, da tako 108. člen ZPP kot tudi 36. člen ZDSS-1 nalagata sodišču, kako naj postopa, da se odpravijo pomanjkljivosti ali nepopolnosti v vlogah (med vloge spada tudi tožba), ni mogoče šteti, da je sodišče prve stopnje favoriziralo tožnike oziroma izigralo procesna pravila oziroma da ni sodilo nepristransko in neodvisno.
izstop edinega komplementarja – vpis izstopa edinega komplementarja iz komanditne družbe – odpoved družbene pogodbe – prenehanje družbe – likvidacija
Izbris edinega komplementarja iz komanditne družbe zaradi odpovedi družbene pogodbe, brez predloga za vpis prenehanja družbe (z dnem konca poslovnega leta, ko odpoved učinkuje) in brez istočasnega predloga za vpis začetka postopka likvidacije družbe, bi bil v nasprotju z zakonom.
izdaja začasne odredbe – določitev stikov – novote v družinskih sporoh – eventualna maksima
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaza do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena ZPP in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Na podlagi 414. člena ZPP je res dopustno navajanje novot v zakonskih sporih in sporih med starši in otroci.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 184, 184/1. OZ člen 131, 135.
odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – nepremoženjska škoda – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
S sodbo ugotovljena nezakonitost ravnanja delodajalca ne pomeni v vsakem primeru tudi protipravnosti (nedopustnosti) v smislu odškodninske odgovornosti. Tako tožena stranka za škodo, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (pretrpljene duševne bolečine ter s tem tudi zmanjšanje življenjske aktivnosti), ne odgovarja, saj tožena stranka pri podaji odpovedni ni zavestno ravnala zoper predpise, ampak je le zamudila rok za podajo odpovedi.
krivdna odgovornost delodajalca – soprispevek oškodovanca - neravnina – dvignjena rešetka – pazljivost pri hoji
Glede na to, da je za varno delovno okolje primarno dolžan poskrbeti delodajalec z ustreznim nadzorom, opozorili in organizacijo dela, je odgovornost zavarovanca tožene stranke nekoliko višja od tožnikove.
Zahtevek za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ je bil pri tožencu pravilno zavrnjen z utemeljitvijo, da tožnik prejema pokojnino po splošnih predpisih kot upravičenec iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ in da ni upravičenec po 1., 2. ali 4. alineji 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, kar je pogoj za odmero pokojnine po zahtevani določbi ZPIZVZ.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku (pobiralcu cestnine), ki je kršil pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja s tem, ko si je prilastil cestnino za dve vozili, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so bile podane tudi okoliščine, zaradi katerih z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Ne glede na (razmeroma nizko) vrednost protipravno pridobljene premoženjske koristi je strožje obravnavanje opisane kršitve utemeljeno pri opravilih, pri katerih se pričakuje visoka stopnja zaupanja.
ZPIZ-1 člen 60, 253, 259. ZDSS-1 člen 58, 58/2, 63, 63/1, 73, 73/1. ZPP člen 155, 155/1. ZOdv člen 16, 16/2.
invalid III. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – dokončna odločba – časovne meje odločanja v socialnem sporu – strošku postopka – substitucija – stroški zastopanja po odvetniku substitutu – brezplačna pravna pomoč
Sodišče ne more upoštevati sprememb v zdravstvenem stanju, nastalih po izdaji dokončne odločbe, ker bi si s tem neutemeljeno prisvojilo pristojnosti, ki jih ima tožena stranka. Če pride po izdaji dokončne odločbe tožene stranke do takih sprememb v zdravstvenem stanju, lahko zavarovanec (tožnik) ponovno predlaga začetek postopka za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Nagrada za dopis substitutu predstavlja potrebni strošek postopka pred sodiščem prve stopnje.
Mnenj, ki so bila podana v sporu, v katerem se je presojalo, ali je pri tožniku podana invalidnost I. kategorije, ni mogoče upoštevati kot izvedenskih mnenj v tem sporu, ampak se upoštevajo enako kot preostala listinska dokumentacija v spisu.
Dejstvo, da je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ne pomeni, da je pri njem podana tudi telesna okvara, saj se invalidnost presoja po določbi 60. člena ZPIZ-1, za priznanje telesne okvare pa je odločilnega pomena Sporazum o seznamu telesnih okvar.
Sodišče si mora prizadevati za dejansko obveščenost stranke o izdanem sklepu o postavitvi začasnega zastopnika. Pri tem lahko in mora izkoristiti vse razpoložljive možnosti, da obvestilo o izdanem sklepu stranko tudi dejansko doseže.
socialni spor – stroški postopka – vrednost spornega predmeta
Ker gre v sporni zadevi (odprava odločb toženca, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti) za socialni spor, v katerem vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti, je treba šteti, da znaša ta vrednost 3.500,00 EUR.
Tožnica v obdobju zadnjih treh let pred prenehanjem delovnega razmerja, čeprav je bila vpisana v register samostojnih podjetnikov posameznikov, ni bila zavarovana na tej podlagi (ampak kot delavka v delovnem razmerju), zato tudi ni obračunavala prispevkov za obvezno zavarovanje iz tega naslova. Ob prenehanju zavarovanja na podlagi delovnega razmerja kot samostojna podjetnica tudi ni imela zaposlenih delavcev niti ni izpolnjevala starostnega pogoja, ker še ni dopolnila 56 let. Tako ni izpolnjen pogoj za izvzem iz zavarovanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - sodelovanje sindikata
Pri presoji, ali gre za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, je treba upoštevati vse delavce, ki so zaposleni pri toženi stranki, in ne le delavcev v sektorju, v katerem je tožnik opravljal delo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi podala iz utemeljenega razloga, saj je potreba po delu na tožnikovem delovnem mestu direktor projekta prenehala, ko je uprava tožene stranke sprejela sklep, da je projektno delo, ki ga je vodil tožnik, uspešno zaključeno.
Novejša sodna praksa je pristopila k teoretično pravilnejšemu izhodišču in ugotovitvene dele tožb zavrača, saj je ugotovitveno tožbo mogoče vložiti le pod pogoji 181. člena ZPP (predvsem zato, ker se s tem zahteva ugotovitev dejstev – nastalega motenja). To je storilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem pa je spregledalo, da je s tem druga točka izreka sklepa, v kateri je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencu prepovedalo v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožnice, ostala nedorečena. Ob takšnem pristopu bi moralo sodišče dejanja, ki so tožencu prepovedana, v 2. točki izreka natančno opredeliti s pomočjo opisa v ugotovitvenem delu tožbe.
ZDR člen 52, 54, 118, 118/1, 131, 137, 137/3. OZ člen 131, 179.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sodna razveza – odškodnina – nepremoženjska škoda – regres za letni dopust – nadomestilo plače – začasna nezmožnost za delo
Ker tožnikova pogodba o zaposlitvi za določen čas ne vsebuje nobenega od zakonsko določenih razlogov iz 52. člena ZDR in ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni niti poizkušala pojasniti, za kakšna konkretna naročila (v zvezi s katerimi naj bi bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) naj bi šlo, koliko naj bi bilo teh izrednih naročil in do kdaj naj bi trajala, se šteje, da je tožniku pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
bistvena kršitev določb postopka – zaslišanje obdolženca - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje - domneva vročitve
Da se šteje po določbi 4. odst. 87. čl. ZUP vročitev vabila za pravilno opravljeno, mora biti navedena zakonska določba spoštovana tudi v delu, ki določa, kako ravna vročevalec s pošiljko, če je naslovnik v petnajstih dneh po puščenem obvestilu ne prevzame. Citirana zakonska določba namreč tudi določa, da po preteku 15-dnevnega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika, kolikor pa stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Glede na to, da vabilo na zaslišanje obdolžencu ni bilo puščeno ne v naslovnikovem hišnem predalčniku niti ni bila pošiljka vrnjena naslovniku, pač pa puščena v hišnem predalčniku na naslovu, kjer obdolženi ne prebiva, pogoji za izdajo sodbe brez obdolženčevega zaslišanja niso bili izpolnjeni, saj obdolženec k zaslišanju ni bil pravilno povabljen.
spor o krajevni pristojnosti – predlog za nadaljevanje izvršbe – naknadna kumulacija izvršilnih predmetov – izvršba na nepremičnine – nepremičnine z območja več sodišč – atrakcija pristojnosti
Atrakcija krajevne pristojnosti za vse nepremičnine po legi nepremičnine, ki je v predlogu navedena kot prva, je določena le v primeru začetne kumulacije predmetov nepremičninske izvršbe, ne pa tudi v primeru naknadne kumulacije več predmetov nepremičninske izvršbe z območja različnih sodišč.