CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069372
ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 318, 318/1, 318/3, 338, 338/2. ZASP člen 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2.
nepopolnost tožbe - nedoločenost zahtevka – javno priobčevanje fonogramov
Ker je tožeča stranka uveljavljala plačilo denarnega zahtevka, bi ga morala v smislu tožbenega zahtevka tudi v tem delu določno opredeliti po višini. Takšna pomanjkljivost predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, ki ne vsebuje vseh sestavin iz 1. odst. 180. čl. ZPP.
Tožnik je zoper isto odločbo tožene stranke že vložil drugo tožbo, ki jo je sodišče obravnavalo in o njej tudi pravnomočno odločilo. Iz tega razloga je novo tožbo v tem sporu utemeljeno zavrglo, saj predstavlja pravnomočna rešitev zadeve oviro za ponovno sojenje o istem zahtevku med istima strankama.
umik predloga za začasno odredbo - stroški postopka
Ker je upnik predlagal začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, bi bil do povrnitve stroškov zavarovanja upravičen samo v primeru, da bi do umika predlaganega zavarovanja prišlo takoj potem, ko bi dolžnik izpolnil zahtevek, ki je bil predmet zavarovanja.
Sodišče prve stopnje ne more že izdane zamudne sodbe razveljaviti po uradni dolžnosti, četudi ugotovi, da je bila zamudna sodba izdana v času, ko bi moral biti postopek zaradi uvedbe stečaja nad toženo stranko prekinjen po samem zakonu.
Sodišče si mora prizadevati za dejansko obveščenost stranke o izdanem sklepu o postavitvi začasnega zastopnika. Pri tem lahko in mora izkoristiti vse razpoložljive možnosti, da obvestilo o izdanem sklepu stranko tudi dejansko doseže.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 184, 184/1. OZ člen 131, 135.
odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – nepremoženjska škoda – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
S sodbo ugotovljena nezakonitost ravnanja delodajalca ne pomeni v vsakem primeru tudi protipravnosti (nedopustnosti) v smislu odškodninske odgovornosti. Tako tožena stranka za škodo, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (pretrpljene duševne bolečine ter s tem tudi zmanjšanje življenjske aktivnosti), ne odgovarja, saj tožena stranka pri podaji odpovedni ni zavestno ravnala zoper predpise, ampak je le zamudila rok za podajo odpovedi.
skupno premoženje – državljanstvo bivšega zakonca – način delitve skupnega premoženja
Državljanstvo enega izmed bivših zakoncev lahko vpliva samo na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali določena nepremičnina, ki je bila pridobljena v času zakonske zveze spada v skupno premoženje.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - čiščenje bolniških prostorov - okužba s tuberkulozo - nevarna dejavnost
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da stranski intervenient ni mogel predvideti okužbe tožnice s TBC, saj mu diagnoza bolezni kljub izvedenim postopkom in testiranjem za odkritje diagnoze pri dečku (s katerimi je razpolagal), ni bila znana. Ker je stranski intervenient izvedel vse potrebne postopke, ki so bili na voljo, nato pa otroka napotil na nadaljnjo diagnostično obravnavo v strokovno višje organiziran U. k. c. L. in ker je ukrepal v skladu s pravili znanosti in stroke tudi potem, ko je izvedel za diagnozo TBC pri obeh obolelih, so nadaljnji zaključki sodišča prve stopnje o tem, da obema zavarovancema toženih strank ni moč očitati protipravnega ravnanja, pravilni.
Novejša sodna praksa je pristopila k teoretično pravilnejšemu izhodišču in ugotovitvene dele tožb zavrača, saj je ugotovitveno tožbo mogoče vložiti le pod pogoji 181. člena ZPP (predvsem zato, ker se s tem zahteva ugotovitev dejstev – nastalega motenja). To je storilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem pa je spregledalo, da je s tem druga točka izreka sklepa, v kateri je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencu prepovedalo v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožnice, ostala nedorečena. Ob takšnem pristopu bi moralo sodišče dejanja, ki so tožencu prepovedana, v 2. točki izreka natančno opredeliti s pomočjo opisa v ugotovitvenem delu tožbe.
ZDR člen 52, 54, 118, 118/1, 131, 137, 137/3. OZ člen 131, 179.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sodna razveza – odškodnina – nepremoženjska škoda – regres za letni dopust – nadomestilo plače – začasna nezmožnost za delo
Ker tožnikova pogodba o zaposlitvi za določen čas ne vsebuje nobenega od zakonsko določenih razlogov iz 52. člena ZDR in ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni niti poizkušala pojasniti, za kakšna konkretna naročila (v zvezi s katerimi naj bi bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) naj bi šlo, koliko naj bi bilo teh izrednih naročil in do kdaj naj bi trajala, se šteje, da je tožniku pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
izdaja začasne odredbe – določitev stikov – novote v družinskih sporoh – eventualna maksima
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaza do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena ZPP in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Na podlagi 414. člena ZPP je res dopustno navajanje novot v zakonskih sporih in sporih med starši in otroci.
ZPP člen 318. ZDR člen 4, 11, 11/2, 15, 16, 42, 120, 131, 204, 204/1, 204/3.
zamudna sodba - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - plača - povrnitev stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust
Tožnik v času trajanja (delovnega) razmerja od tožene stranke ni zahteval odprave kršitve v smislu 1. odstavka 204. člena ZDR, po prenehanju delovnega razmerja pa tudi ni pravočasno v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja zahteval ugotovitve nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma ugotovitve obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi). Tako za sodno varstvo (za ugotovitev obstoja delovnega razmerja) niso bile izpolnjene procesne predpostavke, posledično pa tudi ne za iz delovnega razmerja izhajajoče terjatve za izplačilo plače, potnih stroškov, stroškov prehrane in sorazmernega dela regresa za letni dopust.
odškodninska odgovornost – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – normativna protipravnost – pravična denarna odškodnina
Podana je t.i. legislativna oziroma normativna protipravnost države Republike Slovenije, ker le-ta v razumnem roku po sprejetju URS, ki določa pravico do zdravega življenjskega okolja, ni sprejela ustreznih predpisov na področju proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki in je v posledici tega tožniku zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu nastala škoda na njegovem zdravju (naplastitev oziroma zadebelitev plevre).
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 130, 130/2. OZ člen 193, 283, 311.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – premoženjska korist – denarna terjatev – pobot – prijava terjatve v stečajno maso
Ker je bila prodajna pogodba sklenjena z namenom kompenzacije, premoženjska korist tožene stranke ni bila v prejetem blagu temveč v znesku s pobotom zaprte nasprotne terjatve tožene stranke do tožeče stranke. Zato je tožena stranka dolžna v stečajno maso prijaviti za pobot ustvarjeno denarno terjatev.
odvetniški stroški v postopku prisilne hospitalizacije
Odvetnica se je zgolj udeležila naroka, na katerem pa se je postopek zaradi prisilne hospitalizacije končal brez izvajanja dokazov in z izdajo sklepa o ustavitvi postopka, ker je bilo sodišče obveščeno, da je bila oseba že pred narokom premeščena na odprti oddelek. Zakonsko predvideni razlogi za vodenje postopka po uradni dolžnosti so s tem odpadli. Postopek se je zaključil brez odvetnikovega običajnega obravnavanja zadeve. Za takšne primere je predvidena uporaba znižanega količnika 0,5 po tarifni številki 3103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - sodelovanje sindikata
Pri presoji, ali gre za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, je treba upoštevati vse delavce, ki so zaposleni pri toženi stranki, in ne le delavcev v sektorju, v katerem je tožnik opravljal delo.
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tem, da je bila dokončna odločba, ki se nanaša na uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja tožnika, pravilno vročena njegovi pooblaščenki, obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, češ da tožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku, ni podan.
denarno nadomestilo – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pisna oblika – načelo materialne resnice – sodno varstvo
Tožena stranka ne bi smela zavrniti zahtevka za priznanje pravice do denarnega nadomestila, le zato ker tožnik ni predložil pisnega izvoda redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je navedel, da ima težave z nekdanjim delodajalcem, da mu ta ni izročil listin in da je odsoten iz države. Skladno z načelom materialne resnice bi morala tožena stranka ugotoviti resnično stanje stvari.
Mnenj, ki so bila podana v sporu, v katerem se je presojalo, ali je pri tožniku podana invalidnost I. kategorije, ni mogoče upoštevati kot izvedenskih mnenj v tem sporu, ampak se upoštevajo enako kot preostala listinska dokumentacija v spisu.
Dejstvo, da je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ne pomeni, da je pri njem podana tudi telesna okvara, saj se invalidnost presoja po določbi 60. člena ZPIZ-1, za priznanje telesne okvare pa je odločilnega pomena Sporazum o seznamu telesnih okvar.