Sodišče si mora prizadevati za dejansko obveščenost stranke o izdanem sklepu o postavitvi začasnega zastopnika. Pri tem lahko in mora izkoristiti vse razpoložljive možnosti, da obvestilo o izdanem sklepu stranko tudi dejansko doseže.
Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta), tožnik je bil kot nečlan sindikata diskriminiran in je posledično upravičen do enakega števila dni letnega dopusta, kot bi jih imel, če bi bil član sindikata.
ZPP člen 133, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – vročanje – osebna vročitev
Na podlagi ugotovitve, da je vročevalec vročal tožbo v odgovor toženi stranki, tako da je na vratih pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem bi ga moral naslovnik dvigniti, ni mogoče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena. Za pravilno opravljeno vročitev bi moral vročevalec (preden je pustil obvestilo na vratih) poizkusiti pisanje izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem, oziroma delavcu v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu tožene stranke.
ZPIZ-1 člen 407. ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje v delovno razmerje člen 4.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, ni odvisno od plačila prispevkov, ampak od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.
Na podlagi odločitev Ustavnega sodišča RS se določbe 177. člena ZPIZ-1 ne more več tolmačiti na način, kot jo je tolmačila tožena stranka v času odločanja o tožnikovi prvi zahtevi za priznanje starostne pokojnine, ki je bila zavrnjena, češ da je tožnik že pridobil to pravico v Republiki Srbiji. Iz tega razloga je nova zahteva tožnika za priznanje starostne pokojnine v Republiki Sloveniji dopustna in je tožena stranka ne bi smela zavreči.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu – presoja utemeljenosti zahtevka za vpis zaznambe pri poslovnem deležu družbenika
Materialno pravna presoja izdanega izvršilnega sklepa ni v pristojnosti registrskega sodišča. To pa ne pomeni, da registrsko sodišče ob prejemu izvršilnega sklepa zaradi njegove zaznambe pri poslovnem deležu družbenika ni dolžno opraviti materialnopravnega preizkusa po 34. členu ZSReg. Ta preizkus pa po 1. točki 1. odstavka 34. člena ZSReg terja tudi ugotavljanje, ali utemeljenost zahtevka za vpis, v obravnavanem primeru pa vpis po uradni dolžnosti, izhaja iz listin, ki naj bi bile podlaga za vpis.
ZOdvT člen 13. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZVCP-1 člen 32, 32/9, 32/9-D.
stroški postopka o prekršku – nagrada odvetnika – nagrada v razponu
Ker po mnenju pritožbenega sodišča glede na število opravljenih narokov, porabljen čas za naroke in zagroženo kazen ter kompleksnost dejanske in materialnopravne podlage za odločanje o prekršku, katerega je predlagatelj bremenil obdolženca, predmetne zadeve ni mogoče oceniti kot nadpovprečen temveč zgolj kot povprečen postopek, je pritožbeno sodišče priznalo nagrade za postopek in za vse tri naroke v povprečni višini (srednji vrednosti predpisanega razpona). Nagrado v višini zgornje meje razpona za posamezno opravilo je po oceni pritožbenega sodišča mogoče priznati le v tistih postopkih, ki so izjemno zahtevni tako glede dejanskega stanja kot tudi glede poznavanja materialnopravnih predpisov.
krivdna odgovornost delodajalca – soprispevek oškodovanca - neravnina – dvignjena rešetka – pazljivost pri hoji
Glede na to, da je za varno delovno okolje primarno dolžan poskrbeti delodajalec z ustreznim nadzorom, opozorili in organizacijo dela, je odgovornost zavarovanca tožene stranke nekoliko višja od tožnikove.
izdaja začasne odredbe – objektivna nevarnost – prepoved odtujitve in obremenitve
V predlogu za izdajo začasne odredbe toženec ni zatrjeval okoliščin, ki bi predstavljale objektivno (konkretno) nevarnost, da želi tožnik nepremičnini odtujiti ali obremeniti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190, 190/1. ZDoh člen 25, 29, 29/1, 29/3.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – akontacija dohodnine – vrnitev preplačila
Toženka je tožnici izplačala celotno priznano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, naknadno pa je na poziv davčnega organa plačala še akontacijo dohodnine. Ker je bila za znesek naknadno obračunane in plačane akontacije dohodnine, ki jo je neupravičen prejela, tožnica obogatena, je ta znesek toženki dolžna vrniti.
Mnenj, ki so bila podana v sporu, v katerem se je presojalo, ali je pri tožniku podana invalidnost I. kategorije, ni mogoče upoštevati kot izvedenskih mnenj v tem sporu, ampak se upoštevajo enako kot preostala listinska dokumentacija v spisu.
Dejstvo, da je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ne pomeni, da je pri njem podana tudi telesna okvara, saj se invalidnost presoja po določbi 60. člena ZPIZ-1, za priznanje telesne okvare pa je odločilnega pomena Sporazum o seznamu telesnih okvar.
trditveno in dokazno breme - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo
Potem, ko je tožeča stranka v postopku predložila dokaze o tem, da vtoževane terjatve med strankama pred vložitvijo tožbe po višini niso bile sporne, je bila dolžnost tožene stranke, da v kolikor ne soglaša s takšnimi trditvami in predloženimi dokazi, ponudi konkretizirane ugovore. Ali bo nasprotna stranka posameznim trditvam in predloženim dokazom ugovarjala ali ne, je stvar procesne ocene posamezne stranke. Sodišče zato ni dolžno pozivati posamezno stranko, da se izjasni glede jasnih navedb nasprotne stranke, prav tako pa se sodišče s tem v zvezi ni dolžno opredeljevati do dokazne vrednosti posameznih dokazov, ki jih ponudijo stranke. Dokazno oceno izvede sodišče šele na podlagi dokazne presoje vseh predloženih dokazov. S tem, ko prvostopenjsko sodišče ni pozivalo tožene stranke, da konkretizirano opredeli svoje ugovore glede višine zahtevka, torej ni kršilo njene pravice do izjave v tem postopku. Zgolj zmotna presoja tožene stranke o tem, da mora tožeča stranka za utemeljitev podlage svojemu zahtevku predložiti dodatne dokaze, ne predstavlja podlage za uveljavljeno kršitev njene pravice do izjave.
sodba na podlagi pripoznave – delna sodba – pritožbeni razlog – plača – regres za letni dopust – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – stroški prehrane – odpravnina
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo priznala, kakšno višino zahtevkov iz delovnega razmerja je tožniku že poravnala in koliko mu je še dolžna. Takšnim navedbam je sodišče prve stopnje utemeljeno v celoti sledilo in v sporu izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave.
odvetniški stroški v postopku prisilne hospitalizacije
Odvetnica se je zgolj udeležila naroka, na katerem pa se je postopek zaradi prisilne hospitalizacije končal brez izvajanja dokazov in z izdajo sklepa o ustavitvi postopka, ker je bilo sodišče obveščeno, da je bila oseba že pred narokom premeščena na odprti oddelek. Zakonsko predvideni razlogi za vodenje postopka po uradni dolžnosti so s tem odpadli. Postopek se je zaključil brez odvetnikovega običajnega obravnavanja zadeve. Za takšne primere je predvidena uporaba znižanega količnika 0,5 po tarifni številki 3103.
umik predloga za začasno odredbo - stroški postopka
Ker je upnik predlagal začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, bi bil do povrnitve stroškov zavarovanja upravičen samo v primeru, da bi do umika predlaganega zavarovanja prišlo takoj potem, ko bi dolžnik izpolnil zahtevek, ki je bil predmet zavarovanja.
O vštevanju izplačila obveznic v pokojninsko osnovo se ni odločalo kot o predhodnem vprašanju pri izdaji odločbe, s katero je bila tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine, tako da ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, četudi iz zapisnika o opravljeni reviziji izhaja, da so bila sredstva izplačanih obveznic delavcem v skladu z osnovami in merili za delitev sredstev za plače in se zavarovancem upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
ZZVZZ člen 80, 80/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 22, 24, 105, 105/1, 254, 259, 259/3.
pravica do proste izbire zdravnika – samoplačniška ambulanta – povrnitev stroškov zdravljenja – izjemen primer
Ker gre v primeru tožnika za izjemen primer glede na njegovo starost, velikost in tip kalcinacije v desni rami, predvsem pa specifičnost oblike te kalcinacije, zaradi katere je specialist ortoped menil, da niti endoskopska operacija niti punktacija ne prideta v poštev, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se odpravita odločbi toženca in da se tožniku prizna pravica do povračila stroškov zdravstvenih storitev ESW terapije v samoplačniški ambulanti.
invalidska pokojnina – invalid I. kategorije – pogoji za pridobitev pravice – izplačevanje – odmera pokojnine
Tožena stranka je tožnici – invalidki I. kategorije – pravico do invalidske pokojnine, kar vključuje pravico do izplačila, pravilno priznala od prvega dne po prenehanju zavarovanja (po prenehanju delovnega razmerja) dalje.
ničnost pogodbe – kreditna pogodba – kreditni posli s tujino – prepoved sklenitve pogodbe za eno od strank
Če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni osebi, načeloma pogodba ni nična. Stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne sankcije.