ZPP člen 207. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4.
oprostitev plačila sodnih taks – stečajni dolžnik – trditveno breme glede finančnega stanja stranke - nesklepčnost predloga za taksno oprostitev – bilanca stanja
Že v predlogu za taksno oprostitev bi morala tožnica navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le, če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, pri čemer jih je v primeru, da jih ne more samo pridobiti, dolžna pridobiti stranka.
Ker sodišče prve stopnje ne more samo pridobiti bilance stanja za leto 2010 (ker to še ni objavljeno na AJPES), iz katere bi izhajal podatek o kratkoročnih sredstvih oziroma kratkoročnih obveznostih tožnice, tožnica pa je po pozivu sodišča prve stopnje ni predložila oziroma ni navedla zahtevanih podatkov o njenem finančnem stanju, s tem ni zadostila svoji trditveni in dokazni podlagi, zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev sodnih taks upravičeno zavrnilo.
OZ člen 89. ZDen člen 88, 88/1, 88/2. SPZ člen 215.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – razpravno načelo – izvajanje dokazov – vpogled v zemljiško knjigo – uveljavljanje ničnosti – sklenitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti v času denacionalizacijskega postopka
Četudi je bila z zahtevo za denacionalizacijo zahtevana vrnitev le dela te nepremičnine v naravi, je bila v skladu z določilom 88. člena ZDen celotna parcela 1452/1 k.o. P. izvzeta iz pravnega prometa (res extra commercium), pravni promet s to nepremičnino pa je bil ustavljen. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v času sklenitve kupoprodajne pogodbe denacionalizacijski postopek za nepremičnino parc. št. 1452/1 k.o P., za katero sta pravdni stranki ustanovili služnost, še ni bil zaključen, je tudi utemeljeno zaključilo, da je zaradi ničnega določila 6. člena pogodbe zahtevek pod 1. točko izreka neutemeljen.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka – postopek delitve stvari v solastnini
Predmet delitve je jasen kot tudi velikost deležev, prekinitev in napotitev na pravdo pa ni potrebna, saj iz zemljiškoknjižnega izpiska sledi, da sta predlagatelja solastnika vsak do 3/10 nepremičnine, ki je predmet razdružitve.
neupravičena obogatitev – vlaganje v kmetijo - nesklepčnost tožbe
Tožnik je v tožbi navajal, da je kupil kmetijske stroje in zaščitne mreže, s katerimi je zavaroval poljščine pred divjadjo, ni pa obrazložil, v čem naj bi bila obogatitev toženke. Še več, ni navedel niti, kolikšen znesek zahteva zaradi „nakupa kmetijskih strojev“. Obogatitev toženke je utemeljil le z navedbo, da je po svojih izračunih, bodisi z delom, bodisi z denarjem, potrebnim za preživetje toženke in njenega brata ter potrebnim za ohranjanje in povečanje vrednosti kmetije, skupno vložil 30.045,00 EUR finančnih sredstev in dela.
sodna ureditev meje – mejni spor – lastninski spor - stroški nepravdnega postopka – ustavitev postopka brez meritorne odločitve
Sporna mejna površina obsega celotno parcelo, zato je šteti, da gre za lastninski spor in ne za mejni spor med dvema sosednjima parcelama, ki je edino lahko predmet sodnega postopka za ureditev meja.
Predlagatelj je močnejšo pravico (na celotni sporni parceli) v pravdi že uveljavljal (skliceval se je na priposestvovanje sporne parcele), zato tudi v primer, če bi šlo za mejni spor, ne bi mogel zahtevati ponovnega odločanja v nepravdnem postopku.
Predlagatelj je sprožil postopek za ureditev meje, ki je bil ustavljen brez meritorne odločitve o meji iz razloga, ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da gre za lastninski spor. Glede na navedeno interes nasprotne udeleženke – ureditev razmerja s predlagateljem ni bil dosežen, zato nasprotna udeleženka ni dolžna trpeti svojih stroškov v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP, temveč ji mora stroške postopka povrniti predlagatelj v skladu s petim odstavkom 35. člena, po katerem mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo.
ničnost pogodbe – kreditna pogodba – kreditni posli s tujino – prepoved sklenitve pogodbe za eno od strank
Če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni osebi, načeloma pogodba ni nična. Stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne sankcije.
spor majhne vrednosti – vabilo na glavno obravnavo – absolutna bistvena kršitev – rok za vlaganje vlog v postopku v sporu majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov
Vabilo na glavno obravnavo za postopek v sporu majhne vrednosti mora med drugim vsebovati opozorilo, da mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Sodna praksa je že zavzela širše stališče, da mora biti stranka opozorjena tudi na določbo, da so roki za vlaganje vlog v postopku v sporu majhne vrednosti krajši in znašajo le 8 dni.
uspeh v pravdi – zavrnitev podrednega zahtevka - odmera stroškov pravdnega postopka
Tožena stranka je s svojim obrambnim sredstvom v celoti propadla, tožeča stranka pa je s podrednim zahtevkom, ki je nadomestil primarnega, uspela v celoti. Zavrnitev primarnega zahtevka za toženo stranko ni predstavljala vsebinskega uspeha v pravdi.
parcelna številka – vpis stvarne služnosti – delitev služeče stvari – sodba kot podlaga za vknjižbo pravice – načelo formalnosti postopka
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v sodbi kot služeča nepremičnina nepremičnina, ki ne obstaja več, iz izreka sodbe pa ni razvidno, na katerem delu služeče nepremičnine se je stvarna služnost dejansko izvrševala, je na podlagi določila 148. člena ZZK-1 v zvezi z določilom 31. člena ZZK-1 pravilno zavrnilo vknjižbo služnostne pravice.
nujni dedni delež – rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža
Ker je pravica do nujnega dednega deleža zakonita dedna pravica posebne vrste, je šteti, da so dediči, ki so si vse od razglasitve oporoke prizadevali za uveljavitev zakonitega dednega deleža, pravočasno uveljavljali nujni dedni delež.
poseg v osebnostne pravice - prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – protipravno ravnanje
Uporaba pravno predvidenih sredstev zaradi poplačila terjatev ne more predstavljati protipravnega ravnanja niti v primeru, če se terjatve kasneje izkažejo za neutemeljene.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13, 13/2.
povračilo stroškov priče – kilometrina – zahtevek delodajalca priče na povračilo potnih stroškov
V konkretnem primeru je zahtevek za refundacijo potnih stroškov postavila tudi družba A. d.o.o., ki je delodajalec priče. Ta pa nima pravice terjati povračila potnih stroškov, saj je po 2. odstavku 13. člena Pravilnika gospodarska družba upravičena terjati zgolj izplačano nadomestilo plače. Njen zahtevek po povrnitvi potnih stroškov je torej iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije neutemeljen.
spor o krajevni pristojnosti – predlog za nadaljevanje izvršbe – naknadna kumulacija izvršilnih predmetov – izvršba na nepremičnine – nepremičnine z območja več sodišč – atrakcija pristojnosti
Atrakcija krajevne pristojnosti za vse nepremičnine po legi nepremičnine, ki je v predlogu navedena kot prva, je določena le v primeru začetne kumulacije predmetov nepremičninske izvršbe, ne pa tudi v primeru naknadne kumulacije več predmetov nepremičninske izvršbe z območja različnih sodišč.
Vprašanje, ali je tožnik upravičen zahtevati odškodnino zaradi kršitve predpogodbe, je odvisno od vprašanja, ali bi s prvotno uveljavljanim zahtevkom (za sklenitev pogodbe) uspel.
izločitev dela zapuščine – izločitev v korist potomcev – prispevek k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja - vzdrževalna dela
Pravica izločitve ni omejena le na investicijska vlaganja, vsled katerih se vrednost premoženja poveča, ampak se izločitev lahko zahteva tudi za vzdrževalna dela, ki pa imajo za posledico ohranitev vrednosti premoženja.
Po 32. členu ZD se iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Ta del predstavlja del celotnega zapustnikovega premoženja in ne fizično točno določen del od tega premoženja.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – subjektivna nevarnost odtujitve premoženja – aktivno ravnanje dolžnika
Subjektivna bojazen tožeče stranke, da bosta toženca razpolagala z nepremičninami, ker sta stara in kmetije ne moreta več obdelovati z lastnim delom, kar po pritožničinem prepričanju izkazuje obstoj subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe, ne zadošča. Za utemeljenost predlagane začasne odredbe bi tožnica morala dokazati aktivno ravnanje tožencev, ki bi bilo že usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem.
varstvo lastninske pravice – reivindikacijska tožba – negatorna tožba – predmet varstva – nezastarljivost stvarnopravnega zahtevka
Eno od upravičenj lastninske pravice je imeti stvar v posesti. Zato lahko tožeča stranka zahteva od nelastnika, ki njeno stvar uporablja oziroma jo ima v posesti, da mu stvar vrne v posest, kot tudi, da opusti vsakršno poseganje v nepremičnino, ki je v lasti tožeče stranke. Gre za zahtevek za varstvo lastninske pravice, ki ne zastara.