varstvo lastninske pravice – vrnitvena tožba – odškodninski zahtevek – zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve – zastaranje
V primeru vrnitvenega zahtevka mora tožnik dokazati, da je lastnik in da je stvar v dejanski oblasti toženca.
Ob ugotovitvi prvega sodišča o tem, kdaj je tožnik zvedel za odvzem vozila in kdo mu ga je odvzel, je pravilna odločitev o tem, da je njegov denarni zahtevek zastaral, tako upoštevajoč zastaralni rok, ki velja pri odškodninskih terjatvah, kot tudi splošni zastaralni rok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0067707
OZ člen 132, 179, 180, 181, 182. ZOR člen 135, 200, 201, 202, 203.
numerus clausus oblik nepremoženjske škode – odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice – enako varstvo pravic – pravna varnost – načelo zaupanja v pravo
Pravno priznane nepremoženjske škode so opredeljene v 132. členu OZ. Gre za numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino. Krog nepremoženjskih škod je zaprt in je izključena možnost uveljavljanja odškodnine za ostale bolj ali manj podobne nepremoženjske škode. Pravica do enakega varstva pravic v postopku, psihično trpljenje zaradi odrekanja pravice do pravne varnosti in zaupanja v pravo, kršitve tožnikove pravice kot izraz duševnih bolečin tožnika in tožnikovo nezaupanje v pravo, niso osebnostne pravice in tožeča stranka svojega zahtevka ne more utemeljiti na 179. členu OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Niso namreč vse temeljne človekove pravice tudi osebnostne pravice. Pravica do sodnega varstva ni namenjena varovanju objekta, ki ga varujejo osebnostne pravice – to je varovanju človekove osebnosti in osebnostnih dobrin. Pravica do sodnega varstva je pravica posameznika, da od države zahteva izpolnitev njene obveznosti. Ker škoda, ki jo tožnik zatrjuje, ni pravno priznana, do nje ni upravičen.
pogodba o delu – odgovornost za napake – odgovornost podjemnika - škoda zaradi zaupanja – trditveno in dokazno breme
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake pa izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. To pomeni, da morajo biti za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za povrnitev škode zaradi zaupanja izpolnjene enake predpostavke kot za podjemnikovo odgovornost za stvarne napake.
Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Te odgovornosti se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.
taksna oprostitev - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse – podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Stališče pritožnika, da zaradi vložitve pritožbe proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, tisti rok za plačilo te takse, ki je naveden v plačilnem nalogu, sploh upošteven ni, nima opore v zakonu.
zastaranje odškodninske terjatve – odškodninska odgovornost predsednika uprave
Datum prenehanja toženčeve funkcije direktorja tožnice je odločilen za pričetek teka zastaralnega roka le pri tistih terjatvah, glede katerih je sodišče ugotovilo, da je tožnica za vtoževano škodo zvedela oziroma bi mogla in morala zvedeti že pred tem datumom, saj v obdobju, ko je bil toženec še direktor tožnice, slednja zoper njega ni mogla vložiti odškodninske tožbe. Tožnica kot pravna oseba je za škodo izvedela takrat, ko je zanjo izvedel njen organ poslovodstva, nadzorni svet ali vršilka dolžnosti direktorja in da torej ni odločilno, kdaj se je z njo seznanil kasnejši direktor.
izpodbijanje sklepov nadzornega sveta – uporaba pravil OZ – prejemki članov uprave
Nadzorni svet družbe ni organ z javnimi pooblastili, ki z oblastno močjo odloča o pravicah posameznika (kot npr. sodišče ali upravni organ), pač pa je organ odločanja gospodarske družbe, ki svoje odločitve sprejema na bistveno bolj neformalen način. V konkretnem primeru nastopa le kot stranka pogodbe o zaposlitvi, ki ji zakon zaradi koristi družbe, ki jih mora zasledovati, priznava določena enostranska upravičenja pri znižanju plače članu uprave. Zoper sklep nadzornega sveta o znižanju plače ni predvideno nobeno pravno sredstvo, pač pa je članu uprave prav tako dano enostransko upravičenje do odpovedi pogodbe, s čimer se položaj pogodbenih strank uravnovesi.
V primeru 270. člena ZGD-1 gre za kogentno določbo v smislu, da se družba upravičenju, da članu uprave ob izpolnitvi zakonskih pogojev zniža prejemke, s pogodbo ne more odpovedati. Znižanje prejemkov članom uprave je opcija in ne dolžnost nadzornega sveta.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - posest nepremičnine - dobra vera - prevalitev dokaznega bremena
Dobra vera se domneva. Predmet dokazovanja je posestnikova nedobrovernost. Predmet dokazovanja so bile trditve tožencev, da so tožnica in njeni pravni predniki ob pridobitvi posesti vedeli ali pa bi morali vedeti, da niso upravičeni do posesti sporne parcele, ki sta jih utemeljevala z navedbami in dokazi o zemljiškoknjižnih podatkih, podatkih katastrskih načrtov, lego in površino parcel,... s čimer sta v dokaznem postopku uspela omajati dobro vero tožnice. Dokazno breme sta prevalila na tožnico.
ZDR člen 42, 166. ZObr člen 98.c. ZSPJS člen 40, 40/2.
vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo – dežurstvo – stalna pripravljenost – plača – dodatek k plači – povračilo stroškov v zvezi z delom
Glede na to, da je tožnik (vojak na misiji) opravil večje število ur od polnega delovnega časa 174 ur na mesec, ki jih ni mogel kompenzirati niti v misiji niti po prihodu v Republiko Slovenijo, je upravičen do plačila za opravljene ure in nadure, ne pa tudi do nadomestila za dežurstvo oziroma do dodatka za pripravljenost.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – običajno bivališče tožeče stranke – pogoj šestmesečnega bivanja tožeče stranke v Sloveniji pred vložitvijo tožbe
Tožnikovo običajno bivališče je v Švici in ne v Sloveniji. Iz njegove izpovedi izhaja, da prihaja v Slovenijo dejansko le na obiske.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora – dogovor o odlogu plačila
Zatrjevano dejstvo o dogovoru o odlogu plačila vsebuje implicitno priznanje dolga. Če dolžnik trdi, da je bilo plačilo terjatve z dogovorom odloženo, potem to pomeni, da (prav to) terjatev po temelju priznava. Zato ni več v položaju, ko bi se lahko uspešno branil s trditvijo, da mu ni priznan temelj terjatve.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3. ZPP 205, 208, 208/1.
nadaljevanje prekinjenega postopka – dolžnik v stečaju
V konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba prvega odstavka 208. člena ZPP, ker je potrebno upoštevati specialno določbo 301. člena ZFPPIPP, ki določa postopek po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063332
SZ člen 31, 31/1. SZ-1 člen 30, 30/1, 50, 50/1, 50/1-5. OZ 122, 190, 191.
neupravičena pridobitev - verzija - pogodba o upravljanju - nujna gestija - upravnik - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Pogodba o upravljanju se lahko sklene tudi za več stanovanjskih zgradb skupaj in ne le za upravljanje skupnega funkcionalnega zemljišča. Kljub temu, da takšen dogovor v SZ ni bil izrecno predviden, zakon njegove sklenitve ni prepovedoval. Vendar pa v takem primeru pogodba o upravljanju zavezuje zgolj lastnike stanovanj v tistih zgradbah, v katerih je bila sklenjena z večinskim soglasjem lastnikov.
Nikakor ne gre sprejeti stališča tožene stranke, da kljub temu, da storitve upravnika koristi, upravniku stroškov upravljanja in obratovanja ni dolžna plačevati.
ZNP člen 19, 37, 132. ZPP člen 108, 190, 192, 350, 350/2, 356, 365-3, 366. ZZK-1 člen 3.
postopek določitve meje med nepremičninami – odtujitev nepremičnine med postopkom – udeleženci nepravdnega postopka – predlog za ureditev meje
Ker je materialni položaj lastnikov tak, da se učinki odločbe nanje nanašajo (odločba o ureditvi meje), je treba v postopek za ureditev meje pritegniti vse lastnike oz. solastnike.
Ker gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti, bi morala tudi tožena stranka vsa dejstva navesti najkasneje še v pripravljalni vlogi pred narokom za glavno obravnavo. Ker tega ni storila, se je v skladu z določbo 2. odstavka 214. člena ZPP štelo da so dejstva, ki jih stranka ne zanika, priznana.
Lastniki in uporabniki poslovnih prostorov postanejo že s tem, ko imajo sedež dejavnosti registriran na območju Občine Lendava, zavezanci za plačilo storitev tožeče stranke. Odlok določa tudi postopek oprostitev plačila storitev (z vpisom v register), pri čemer lahko uporabnik (popolno) oprostitev doseže le s prenehanjem opravljanja dejavnosti in izpraznitvijo poslovnih prostorov. V konkretnem primeru je tožena stranka trdila le, da opravlja delo na terenu, pri strankah. Glede na povzeto pravno podlago pa navedena trditev ne zadošča za to, da bi tožena stranka lahko dosegla oprostitev plačila storitev tožeče stranke.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055490
ZIZ člen 17, 44, 44/4. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
aktivna legitimacija upnika – območna enota zavarovalnice – pomanjkljivost, ki se jo da odpraviti – vrnitev v popravo – sposobnost biti stranka – zakonske zamudne obresti – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Upnica je v predlogu za izvršbo kot firmo upnice navedla Zavarovalnico B. d.d., OE X, vendar je že sama, še preden jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, naj popravi predlog za izvršbo, v odgovoru na ugovor dolžnika poleg imena in sedeža firme Zavarovalnica B d.d., še izrecno označila, da se spor nanaša na OE X. Vrnitev v popravo je, tudi v primerih, ko je kot stranka navedena tvorba, ki nima sposobnosti biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je ta tvorba vključena, možna. Ne gre namreč za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti.
Glede teka zamudnih obresti po 01. 01. 2002 pa je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Takšno spremembo materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti pri izdaji izpodbijanega sklepa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – obveščanje delodajalca – bolezen delavca – rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil v kritičnem času bolan in ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj ter ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, zato mu ni mogoče očitati neupravičenega izostanka z dela. Iz istega razloga o svoji odsotnosti tudi ni mogel obvestiti tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik očitanih kršitev delovnih obveznosti iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR ni storil ter da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zmotna uporaba materialnega prava – nepristnost podpisa na pooblastilu odvetniku
Tožnik je obstoj mandatnega razmerja dokazoval s pooblastilom za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu, na katerem naj bi bil toženčev podpis. Toženec je zatrjeval, da podpis na pooblastilu ni njegov. S tem je dokazno breme glede pristnosti podpisa prevalil nazaj na tožnika. Tožnik je torej tisti, ki bi moral dokazati, da je pooblastilo podpisal toženec. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je menilo, da bi toženec moral dokazovati nepristnost podpisa.