spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zmotna uporaba materialnega prava – nepristnost podpisa na pooblastilu odvetniku
Tožnik je obstoj mandatnega razmerja dokazoval s pooblastilom za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu, na katerem naj bi bil toženčev podpis. Toženec je zatrjeval, da podpis na pooblastilu ni njegov. S tem je dokazno breme glede pristnosti podpisa prevalil nazaj na tožnika. Tožnik je torej tisti, ki bi moral dokazati, da je pooblastilo podpisal toženec. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je menilo, da bi toženec moral dokazovati nepristnost podpisa.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
nagrada izvedencu – izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Kot izjemno zahtevna sodišča ocenjujejo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer potrebno odgovoriti na več zahtevnih
strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature, ipd.
Pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks je glede na določbo 11. člena ZST-1 odločilno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke in ne njenih družinskih članov. Premoženje družinskih članov stranke je pomembno zgolj pri presoji, ali le-to zadošča za njihovo lastno preživljanje ali pa jih mora preživljati stranka, ki prosi za oprostitev sodnih taks.
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da se storilcu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije C1, C, C1E in CE, saj sodišče prve stopnje tega ni dolžno in pristojno upoštevati po uradni dolžnosti, bistvenega pomena pa je, da tudi iz storilčevega dopisa dne 14. 3. 2011 ne izhaja, da bi pri opravljanju svojega osnovnega poklica potreboval vozniško dovoljenje za naštete kategorije motornih vozil, saj je zatrjeval, da je eksistenčno odvisen le od vozniškega dovoljenja za B kategorijo motornih vozil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – obveščanje delodajalca – bolezen delavca – rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil v kritičnem času bolan in ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj ter ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, zato mu ni mogoče očitati neupravičenega izostanka z dela. Iz istega razloga o svoji odsotnosti tudi ni mogel obvestiti tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik očitanih kršitev delovnih obveznosti iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR ni storil ter da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Posledice nezgode pri delu, ki se kažejo v šumenju v levem ušesu, predstavljajo trajne posledice, za katere je tožnik upravičen do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
ZIZ člen 9, 16a, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – identifikacijski podatki dolžnika - nepopoln predlog za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da dolžnika ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah na podlagi navedenih podatkov (iz predloga za izvršbo in dopolnitve predloga za izvršbo) ni moglo nedvoumno identificirati, zato je predlog štelo za nepopoln in ga je zavrglo. Iz obrazložitve sklepa in iz podatkov v spisu pa ni razvidno, zakaj dolžnika na podlagi podanih identifikacijskih podatkov ni bilo mogoče nedvoumno identificirati, oziroma kateri izmed navedenih podatkov in v čem so si med seboj v nasprotju ali so nepravilni, zaradi takega pomanjkanja oziroma nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih pa izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055490
ZIZ člen 17, 44, 44/4. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
aktivna legitimacija upnika – območna enota zavarovalnice – pomanjkljivost, ki se jo da odpraviti – vrnitev v popravo – sposobnost biti stranka – zakonske zamudne obresti – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Upnica je v predlogu za izvršbo kot firmo upnice navedla Zavarovalnico B. d.d., OE X, vendar je že sama, še preden jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, naj popravi predlog za izvršbo, v odgovoru na ugovor dolžnika poleg imena in sedeža firme Zavarovalnica B d.d., še izrecno označila, da se spor nanaša na OE X. Vrnitev v popravo je, tudi v primerih, ko je kot stranka navedena tvorba, ki nima sposobnosti biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je ta tvorba vključena, možna. Ne gre namreč za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti.
Glede teka zamudnih obresti po 01. 01. 2002 pa je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Takšno spremembo materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti pri izdaji izpodbijanega sklepa.
Ob upoštevanju opisa tožnikovega delovnega mesta obdelovalca kovin, ki ga je pri svoji oceni upošteval tudi izvedenski organ, iz katerega izhaja, da gre za fizično delo, pri katerem niso podane psihične obremenitve, ni bilo potrebe po izvedbi dokaza s sodnim izvedencem psihiatrom, še posebej glede na to, da tako iz izvedenskega mnenja komisije za fakultetna izvedenska mnenja kot iz izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje izhaja, da je tožnik psihično stabilen, ne kaže očitnejših motenj spomina, le lažjo spremenjenost na čustvenem področju.
državna pokojnina – pogoji za priznanje – stalno prebivališče
Pogoj prijavljenega stalnega prebivališča med 15. in 65. starosti v Republiki Sloveniji za priznanje pravice do državne pokojnine se ne nanaša na dejansko prebivanje, ampak na upravni akt prijave stalnega prebivališča.
Plačilni nalog za plačilo sodne takse je bil toženki pravilno vročen s fikcijo, ki v svojem bistvu predpostavlja izostanek dejanske vročitve, torej vročitev nadomešča, in ker toženka pravilnosti vročitve ne izpodbija, velja domneva, da so podatki, navedeni na obvestilu in vročilnici pravilni, vročitev plačilnega naloga pa z dnem 09. 09. 2010 opravljena.
pobot – povračilo stroškov v zvezi z delom – odškodninska odgovornost delavca
Pobotanje delodajalčeve terjatve (iz naslova odškodninske odgovornosti delavca) s povračilom stroškov v zvezi z delom (dnevnicami) je možno in dopustno le pod takšnimi pogoji, kot je možen pobot s plačo delavca.
Ponoven vstop v zavarovanje, ki pomeni začetek opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec obvezno vključen v zavarovanje, pomeni pridobitev lastnosti zavarovanca in prenehanje izplačila pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tako zaradi razloga nesposobnosti kot zaradi krivdnega razloga (češ da je tožnica "zagrešila" manko v blagajni), ni zakonita, ker se odpovedna razloga (nesposobnost, krivda) že pojmovno izključujeta.
Glede na to, da je tožnik uživalec pokojnine po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti, ker je v Sloveniji dopolnil le 88,19 % pokojninske dobe, je upravičen tudi do dodatka za pomoč in postrežbo le v delu, ki ustreza sorazmernemu delu pokojnine.
Ugovor neizpolnjene pogodbe je sredstvo za zagotavljanje načela istočasnosti izpolnitve in daje pogodbeni stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni oziroma je ni pripravljena izpolniti nasprotna stranka. Takšno zadržanje izpolnitve zaradi ugovora ne pomeni kršitve obveznosti in zato za stranko, ki ugovarja, ne nastopijo pravne posledice dolžnikove zamude.
odpravnina - odpoklic - član uprave - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - stroški postopka - nagrada za narok
Tožnik bi moral najkasneje ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljati sodno varstvo in sicer bi moral uveljavljati, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker tega ni storil, ni mogoče v sodnem sporu, v katerem zahteva plačilo odpravnine na podlagi te pogodbe o zaposlitvi (ki je predhodno prenehala s potekom časa, za katerega je bila sklenjena), ugotavljati, da se pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in da še vedno velja. Ta pogodba o zaposlitvi za določen čas ne velja več in tudi ni več veljala v času odpoklica tožnika, zaradi česar ne more predstavljati podlage za plačilo odpravnine.
Pravnomočne sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno v obdobju, ki se ne pokriva z obdobjem, na katerega se nanaša odločitev v postopku, katerega obnova je predlagana, ni mogoče šteti za novo dejstvo ali nov dokaz, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.
družbena pogodba - sprememba zakona - načelo pogodbene svobode – namen družbenikov – dispozitivnost zakonskih določb o upravljanju družbe
ZGD je v zvezi z vprašanjem upravljanja družbe uveljavil načelo pogodbene svobode, pri katerem se zakonske določbe upoštevajo le v primeru, če družbeniki vprašanj v zvezi z upravljanjem družbe ne uredijo v družbeni pogodbi.