javni uslužbenec - plača - uvrstitev v plačni razred
Za toženo stranko velja Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, delovno mesto, ki ga opravlja tožeča stranka na sedežu tožene stranke, pa sodi v zdravstveno dejavnost. Zato je pri sistemizaciji delovnega mesta treba upoštevati uvrstitev v plačni razred iz Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije in je pravilna odločitev, da za del delovnega časa, v katerem tožnica opravlja delo logopeda na sedežu tožene stranke v zdravstveni enoti, tožnici pripada plačilo po uvrstitvi v plačni razred, določeno za plačno skupino E, za del delovnega časa, ki ga tožnica opravlja na drugih enotah, pa plačilo za delo učitelja, ki izvaja individualno in skupinsko pomoč učencem in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, po določbah plačne podskupine D, ki določa plačne razrede za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 171/1, 171/2, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Ker je tožnik vedel, da gradbeni (lovilni) oder ni primeren in da ga ne sme uporabljati, pa kljub temu ni upošteval navodil tožene stranke, ampak je na oder stopil, je podana njegova soodgovornost (v višini 10 %) za škodo, ki jo je utrpel pri padcu z odra.
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da se storilcu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije C1, C, C1E in CE, saj sodišče prve stopnje tega ni dolžno in pristojno upoštevati po uradni dolžnosti, bistvenega pomena pa je, da tudi iz storilčevega dopisa dne 14. 3. 2011 ne izhaja, da bi pri opravljanju svojega osnovnega poklica potreboval vozniško dovoljenje za naštete kategorije motornih vozil, saj je zatrjeval, da je eksistenčno odvisen le od vozniškega dovoljenja za B kategorijo motornih vozil.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055490
ZIZ člen 17, 44, 44/4. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
aktivna legitimacija upnika – območna enota zavarovalnice – pomanjkljivost, ki se jo da odpraviti – vrnitev v popravo – sposobnost biti stranka – zakonske zamudne obresti – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Upnica je v predlogu za izvršbo kot firmo upnice navedla Zavarovalnico B. d.d., OE X, vendar je že sama, še preden jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, naj popravi predlog za izvršbo, v odgovoru na ugovor dolžnika poleg imena in sedeža firme Zavarovalnica B d.d., še izrecno označila, da se spor nanaša na OE X. Vrnitev v popravo je, tudi v primerih, ko je kot stranka navedena tvorba, ki nima sposobnosti biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je ta tvorba vključena, možna. Ne gre namreč za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti.
Glede teka zamudnih obresti po 01. 01. 2002 pa je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Takšno spremembo materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti pri izdaji izpodbijanega sklepa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – obveščanje delodajalca – bolezen delavca – rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil v kritičnem času bolan in ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj ter ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, zato mu ni mogoče očitati neupravičenega izostanka z dela. Iz istega razloga o svoji odsotnosti tudi ni mogel obvestiti tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik očitanih kršitev delovnih obveznosti iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR ni storil ter da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
nagrada izvedencu – izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Kot izjemno zahtevna sodišča ocenjujejo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer potrebno odgovoriti na več zahtevnih
strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature, ipd.
ZIZ člen 9, 16a, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – identifikacijski podatki dolžnika - nepopoln predlog za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da dolžnika ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah na podlagi navedenih podatkov (iz predloga za izvršbo in dopolnitve predloga za izvršbo) ni moglo nedvoumno identificirati, zato je predlog štelo za nepopoln in ga je zavrglo. Iz obrazložitve sklepa in iz podatkov v spisu pa ni razvidno, zakaj dolžnika na podlagi podanih identifikacijskih podatkov ni bilo mogoče nedvoumno identificirati, oziroma kateri izmed navedenih podatkov in v čem so si med seboj v nasprotju ali so nepravilni, zaradi takega pomanjkanja oziroma nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih pa izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zmotna uporaba materialnega prava – nepristnost podpisa na pooblastilu odvetniku
Tožnik je obstoj mandatnega razmerja dokazoval s pooblastilom za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu, na katerem naj bi bil toženčev podpis. Toženec je zatrjeval, da podpis na pooblastilu ni njegov. S tem je dokazno breme glede pristnosti podpisa prevalil nazaj na tožnika. Tožnik je torej tisti, ki bi moral dokazati, da je pooblastilo podpisal toženec. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je menilo, da bi toženec moral dokazovati nepristnost podpisa.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
vojak – plača – količnik za izračun osnovne plače – napredovanje – dejansko delo
Ni utemeljen tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači nad plačo, določeno po količniku za določitev osnovne plače delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti, kjer je tožnik dejansko delal – torej osnovne plače, pri kateri bi se dodatno upoštevala tožnikova napredovanja, ki jih je pridobil na prejšnjem delovnem mestu.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/5, 34a, 34a/1. ZPP člen 158, 363, 363/1, 441, 441/1. ZIZ člen 43, 43/2.
nastanek taksne obveznosti – prispetje spisa na pravdno sodišče – umik izvršilnega predloga – ustavitev postopka izvršbe – dovoljenost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Ker tožnica ugovora ni vložila iz dovoljenega razloga, bi bilo treba njen ugovor zavreči in ne zavrniti, pri čemer pritožbeno sodišče pripominja, da ta kršitev ni takšna, da bi terjala spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje ugovora.
Fikcija vročitve ni nastopila že tedaj, ko je vročevalec tožbo skupaj s prilogami pustil v naslovnikovem predalčniku, ampak šele, ko je potekel 15-dnevni rok, ki bi ga morala imeti na voljo tožena stranka, da pisanje prevzame. Šele tedaj je tudi začel teči 30-dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo (25. 11. 2010), ki je bil vložen pravočasno (14. 12. 2010), tako da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZDR člen 42, 126. OZ člen 376. SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (1998) člen 44, 46.
plača - negativna stimulacija - del plače iz naslova delovne uspešnosti - skupinska delovna uspešnost - merilo za merjenje delovnih rezultatov - odpravnina - neto znesek - bruto znesek - zakonske zamudne obresti
Pri toženi stranki se je skupinska delovna uspešnost za posamezne nivoje spremljala glede na različne kriterije (ki so bili tudi različno ponderirani), s tem da je tožena stranka tožničino plačo obračunavala in izplačevala le ob upoštevanju enega kriterija, pa še tega ni uporabljala pravilno. Kljub temu tožnica ni upravičena do celotne vtoževane razlike v plači, ampak le do razlike v plači do plače, obračunane v skladu z določbami podjetniške kolektivne pogodbe ter merili in kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zastaranje
Odgovornost zavoda za primer, ko je dolžan denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, predstavlja posebno ureditev odškodnine, saj so pogoji za plačilo že določeni, prav tako pa tudi višina odškodnine, ki je vezana na višino obračunanih zakonskih zamudnih obresti. Takšna ureditev pa ne preprečuje uporabe določb OZ o zastaranju odškodninskih terjatev.
Pravnomočne sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno v obdobju, ki se ne pokriva z obdobjem, na katerega se nanaša odločitev v postopku, katerega obnova je predlagana, ni mogoče šteti za novo dejstvo ali nov dokaz, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.
plača - pogodba o zaposlitvi - ničnost - ustni dogovor
Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati plačo v višini, kot je bila ustno dogovorjena, in ne plače, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, saj je bilo za to pogodbo o zaposlitvi v drugem sporu s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je nična.
Konkurenčna klavzula v pogodbi o zaposlitvi, s katero se je tožeča stranka (delodajalec) zavezala, da bo tožencu (delavcu) po prenehanju delovnega razmerja za njeno spoštovanje povrnila izgubo čistega dohodka v višini 20 %, če dokaže, da bi lahko le z uporabo znanj in zvez pridobil dohodek za svojo materialno eksistenco, in če dokaže, za koliko čistega dohodka je s tem prikrajšana, ne velja, saj ni nedvoumno in brezpogojno določeno, kakšno nadomestilo naj bi tožencu pripadalo. Iz tega razloga tudi tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (v pavšalnem znesku) zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo tožniku uveljavljeni dodatek za dvojezičnost od dneva, ko je podal pisno zahtevo pri toženi stranki. Za priznanje dodatka za nazaj (za čas od 1. 8. 2008, ko je bil izveden prehod na nov plačni sistem) niso izpolnjeni pogoji, saj takrat višina dodatka s strani njegovega delodajalca še ni bila ustrezno konkretizirana.
ZPIZ-1 člen 71, 93, 99, 275, 397, 397/3, 446. ZPIZ člen 123.
invalid III. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – delna invalidska pokojnina – vrnitev preplačila
Tožniku, ki je bil kot invalid III. kategorije uživalec pravice do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, je bila ob poslabšanju zdravstvenega stanja priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno. Nato mu je bila z odločbo priznana še pravica do delne invalidske pokojnine, s priznanjem te pravice pa ni bilo več pogojev za uživanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, zaradi česar je odločitev toženca, da se izplačevanje tega nadomestila plače ustavi, zakonita.
Ponoven vstop v zavarovanje, ki pomeni začetek opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec obvezno vključen v zavarovanje, pomeni pridobitev lastnosti zavarovanca in prenehanje izplačila pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tako zaradi razloga nesposobnosti kot zaradi krivdnega razloga (češ da je tožnica "zagrešila" manko v blagajni), ni zakonita, ker se odpovedna razloga (nesposobnost, krivda) že pojmovno izključujeta.