Pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks je glede na določbo 11. člena ZST-1 odločilno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke in ne njenih družinskih članov. Premoženje družinskih članov stranke je pomembno zgolj pri presoji, ali le-to zadošča za njihovo lastno preživljanje ali pa jih mora preživljati stranka, ki prosi za oprostitev sodnih taks.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 171/1, 171/2, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Ker je tožnik vedel, da gradbeni (lovilni) oder ni primeren in da ga ne sme uporabljati, pa kljub temu ni upošteval navodil tožene stranke, ampak je na oder stopil, je podana njegova soodgovornost (v višini 10 %) za škodo, ki jo je utrpel pri padcu z odra.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – obveščanje delodajalca – bolezen delavca – rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil v kritičnem času bolan in ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj ter ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, zato mu ni mogoče očitati neupravičenega izostanka z dela. Iz istega razloga o svoji odsotnosti tudi ni mogel obvestiti tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik očitanih kršitev delovnih obveznosti iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR ni storil ter da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055490
ZIZ člen 17, 44, 44/4. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
aktivna legitimacija upnika – območna enota zavarovalnice – pomanjkljivost, ki se jo da odpraviti – vrnitev v popravo – sposobnost biti stranka – zakonske zamudne obresti – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Upnica je v predlogu za izvršbo kot firmo upnice navedla Zavarovalnico B. d.d., OE X, vendar je že sama, še preden jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, naj popravi predlog za izvršbo, v odgovoru na ugovor dolžnika poleg imena in sedeža firme Zavarovalnica B d.d., še izrecno označila, da se spor nanaša na OE X. Vrnitev v popravo je, tudi v primerih, ko je kot stranka navedena tvorba, ki nima sposobnosti biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je ta tvorba vključena, možna. Ne gre namreč za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti.
Glede teka zamudnih obresti po 01. 01. 2002 pa je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Takšno spremembo materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti pri izdaji izpodbijanega sklepa.
ZDR člen 8, 8/1, 13, 14, 47. OZ člen 45, 45/1, 86, 86/1. ZDSS-1 člen 49. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 31.
sprememba pogodbe o zaposlitvi - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - izpodbojnost - splošni akt - akt o sistemizaciji delovnih mest
Sindikat pri toženi stranki bi lahko v zvezi z nepravilnostmi pri sprejemu pravilnika o sistemizaciji tožene stranke sprožil kolektivni spor. Ker tega ni storil, ne morejo tožeče stranke (delavci tožene stranke) v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti pravilnika (splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest), ampak se pravilnik šteje za veljavnega.
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da se storilcu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije C1, C, C1E in CE, saj sodišče prve stopnje tega ni dolžno in pristojno upoštevati po uradni dolžnosti, bistvenega pomena pa je, da tudi iz storilčevega dopisa dne 14. 3. 2011 ne izhaja, da bi pri opravljanju svojega osnovnega poklica potreboval vozniško dovoljenje za naštete kategorije motornih vozil, saj je zatrjeval, da je eksistenčno odvisen le od vozniškega dovoljenja za B kategorijo motornih vozil.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zmotna uporaba materialnega prava – nepristnost podpisa na pooblastilu odvetniku
Tožnik je obstoj mandatnega razmerja dokazoval s pooblastilom za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu, na katerem naj bi bil toženčev podpis. Toženec je zatrjeval, da podpis na pooblastilu ni njegov. S tem je dokazno breme glede pristnosti podpisa prevalil nazaj na tožnika. Tožnik je torej tisti, ki bi moral dokazati, da je pooblastilo podpisal toženec. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je menilo, da bi toženec moral dokazovati nepristnost podpisa.
ZIZ člen 9, 16a, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – identifikacijski podatki dolžnika - nepopoln predlog za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da dolžnika ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah na podlagi navedenih podatkov (iz predloga za izvršbo in dopolnitve predloga za izvršbo) ni moglo nedvoumno identificirati, zato je predlog štelo za nepopoln in ga je zavrglo. Iz obrazložitve sklepa in iz podatkov v spisu pa ni razvidno, zakaj dolžnika na podlagi podanih identifikacijskih podatkov ni bilo mogoče nedvoumno identificirati, oziroma kateri izmed navedenih podatkov in v čem so si med seboj v nasprotju ali so nepravilni, zaradi takega pomanjkanja oziroma nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih pa izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
Ponoven vstop v zavarovanje, ki pomeni začetek opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec obvezno vključen v zavarovanje, pomeni pridobitev lastnosti zavarovanca in prenehanje izplačila pokojnine.
plača - pogodba o zaposlitvi - ničnost - ustni dogovor
Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati plačo v višini, kot je bila ustno dogovorjena, in ne plače, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, saj je bilo za to pogodbo o zaposlitvi v drugem sporu s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je nična.
Konkurenčna klavzula v pogodbi o zaposlitvi, s katero se je tožeča stranka (delodajalec) zavezala, da bo tožencu (delavcu) po prenehanju delovnega razmerja za njeno spoštovanje povrnila izgubo čistega dohodka v višini 20 %, če dokaže, da bi lahko le z uporabo znanj in zvez pridobil dohodek za svojo materialno eksistenco, in če dokaže, za koliko čistega dohodka je s tem prikrajšana, ne velja, saj ni nedvoumno in brezpogojno določeno, kakšno nadomestilo naj bi tožencu pripadalo. Iz tega razloga tudi tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (v pavšalnem znesku) zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/5, 34a, 34a/1. ZPP člen 158, 363, 363/1, 441, 441/1. ZIZ člen 43, 43/2.
nastanek taksne obveznosti – prispetje spisa na pravdno sodišče – umik izvršilnega predloga – ustavitev postopka izvršbe – dovoljenost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Ker tožnica ugovora ni vložila iz dovoljenega razloga, bi bilo treba njen ugovor zavreči in ne zavrniti, pri čemer pritožbeno sodišče pripominja, da ta kršitev ni takšna, da bi terjala spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje ugovora.
Fikcija vročitve ni nastopila že tedaj, ko je vročevalec tožbo skupaj s prilogami pustil v naslovnikovem predalčniku, ampak šele, ko je potekel 15-dnevni rok, ki bi ga morala imeti na voljo tožena stranka, da pisanje prevzame. Šele tedaj je tudi začel teči 30-dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo (25. 11. 2010), ki je bil vložen pravočasno (14. 12. 2010), tako da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
OZ člen 188, 188/3, 208, 208/3. ZNVP člen 3, 22, 24, 24/2, 33, 34. ZTVP člen 159, 159/2.
odgovornost klirinško depotne družbe – odgovornost borzno posredniške hiše – objektivna odgovornost več oseb za isto škodo – regres plačnika – odškodnina po enakih deležih
Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost klirinško depotne družbe in njene članice - borzno posredniške hiše, za škodo povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register je v dejavnosti, ki jo opravljata z visoko stopnjo tveganja za varnost pravnega prometa z vrednostnimi papirji. Če je več oseb objektivno odgovornih, kot je primer v konkretni zadevi, sicer ni razloga, zakaj ne bi katera od objektivno odgovornih oseb težje odgovarjala, ob predpostavki, da se delež posamezne osebe da ugotoviti. Težo krivde in težo posledic vsake objektivno odgovorne osebe je v tem primeru treba primerjati z vzrokom, zaradi katerega je posamezna stranka objektivno odgovorna. Če je vzrok odgovornosti enako tehten, se tudi škoda porazdeli na enake dele.
invalidnost - invalid III. kategorije - samozaposleni - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidske pokojnina
Ob ugotovitvi, da je tožnik sposoben opravljati samostojno dejavnost le še v skrajšanem delovnem času po 4 ure na dan, je pravilna odločitev, da se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, katere odmero, višino in izplačevanje bo določila toženka.
odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta
Pasivna legitimacija tožene stranke za povrnitev škode, ki jo tožnik zahteva zaradi domnevno nedopustnega ravnanja imenovane zdravnice, ki je za toženo stranko izvajala zdravstvene preglede, ni podana.
Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo tožniku uveljavljeni dodatek za dvojezičnost od dneva, ko je podal pisno zahtevo pri toženi stranki. Za priznanje dodatka za nazaj (za čas od 1. 8. 2008, ko je bil izveden prehod na nov plačni sistem) niso izpolnjeni pogoji, saj takrat višina dodatka s strani njegovega delodajalca še ni bila ustrezno konkretizirana.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - obrazložitev sodbe - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - reintegracija - sodna razveza
Pritožbeno sodišče pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, izdane v sporu o prenehanju delovnega razmerja, ne more upoštevati navedb v odgovoru na pritožbo, s katerimi tožena stranka predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
javni uslužbenec - plača - prevedba - delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka je tožniku zakonito ponudila aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto „tehnični delavec ortopedske tehnike II“, za katerega je predvidena III. stopnja izobrazbe, saj je takšna izobrazba najbližje stopnji (in vrsti) izobrazbe, ki jo ima tožnik (končana osnovna šola – II. stopnja izobrazbe). Tožniku ne pripada višja plača (plača za delovno mesto „ortopedski tehnik“, za katerega se zahteva V. stopnja izobrazbe), saj to delovno mesto zanj ni ustrezno, na tem delovnem mestu se opravljajo zahtevnejše naloge, za njegovo zasedbo pa se zahteva tri stopnje višja izobrazba od tiste, ki jo ima tožnik.
Tožena stranka v delovni enoti dermatologije, v kateri sta bili zaposleni le zdravnica in medicinska sestra, ni sistemizirala delovnega mesta odgovorne medicinske sestre, saj dela na tem delovnem mestu ni potrebovala. Tudi tožnica ni opravljala dela na tem delovnem mestu, ampak je opravljala delovne naloge višje medicinske sestre, za to delo je imela tudi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in je prejemala plačo. Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači (do plače odgovorne medicinske sestre) ni utemeljen.