IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055490
ZIZ člen 17, 44, 44/4. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
aktivna legitimacija upnika – območna enota zavarovalnice – pomanjkljivost, ki se jo da odpraviti – vrnitev v popravo – sposobnost biti stranka – zakonske zamudne obresti – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Upnica je v predlogu za izvršbo kot firmo upnice navedla Zavarovalnico B. d.d., OE X, vendar je že sama, še preden jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, naj popravi predlog za izvršbo, v odgovoru na ugovor dolžnika poleg imena in sedeža firme Zavarovalnica B d.d., še izrecno označila, da se spor nanaša na OE X. Vrnitev v popravo je, tudi v primerih, ko je kot stranka navedena tvorba, ki nima sposobnosti biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je ta tvorba vključena, možna. Ne gre namreč za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti.
Glede teka zamudnih obresti po 01. 01. 2002 pa je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Takšno spremembo materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti pri izdaji izpodbijanega sklepa.
Pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks je glede na določbo 11. člena ZST-1 odločilno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke in ne njenih družinskih članov. Premoženje družinskih članov stranke je pomembno zgolj pri presoji, ali le-to zadošča za njihovo lastno preživljanje ali pa jih mora preživljati stranka, ki prosi za oprostitev sodnih taks.
ZIZ člen 9, 16a, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – identifikacijski podatki dolžnika - nepopoln predlog za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da dolžnika ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah na podlagi navedenih podatkov (iz predloga za izvršbo in dopolnitve predloga za izvršbo) ni moglo nedvoumno identificirati, zato je predlog štelo za nepopoln in ga je zavrglo. Iz obrazložitve sklepa in iz podatkov v spisu pa ni razvidno, zakaj dolžnika na podlagi podanih identifikacijskih podatkov ni bilo mogoče nedvoumno identificirati, oziroma kateri izmed navedenih podatkov in v čem so si med seboj v nasprotju ali so nepravilni, zaradi takega pomanjkanja oziroma nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih pa izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – obveščanje delodajalca – bolezen delavca – rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil v kritičnem času bolan in ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj ter ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, zato mu ni mogoče očitati neupravičenega izostanka z dela. Iz istega razloga o svoji odsotnosti tudi ni mogel obvestiti tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik očitanih kršitev delovnih obveznosti iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR ni storil ter da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR člen 8, 8/1, 13, 14, 47. OZ člen 45, 45/1, 86, 86/1. ZDSS-1 člen 49. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 31.
sprememba pogodbe o zaposlitvi - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - izpodbojnost - splošni akt - akt o sistemizaciji delovnih mest
Sindikat pri toženi stranki bi lahko v zvezi z nepravilnostmi pri sprejemu pravilnika o sistemizaciji tožene stranke sprožil kolektivni spor. Ker tega ni storil, ne morejo tožeče stranke (delavci tožene stranke) v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti pravilnika (splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest), ampak se pravilnik šteje za veljavnega.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zmotna uporaba materialnega prava – nepristnost podpisa na pooblastilu odvetniku
Tožnik je obstoj mandatnega razmerja dokazoval s pooblastilom za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu, na katerem naj bi bil toženčev podpis. Toženec je zatrjeval, da podpis na pooblastilu ni njegov. S tem je dokazno breme glede pristnosti podpisa prevalil nazaj na tožnika. Tožnik je torej tisti, ki bi moral dokazati, da je pooblastilo podpisal toženec. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je menilo, da bi toženec moral dokazovati nepristnost podpisa.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 171/1, 171/2, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Ker je tožnik vedel, da gradbeni (lovilni) oder ni primeren in da ga ne sme uporabljati, pa kljub temu ni upošteval navodil tožene stranke, ampak je na oder stopil, je podana njegova soodgovornost (v višini 10 %) za škodo, ki jo je utrpel pri padcu z odra.
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da se storilcu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije C1, C, C1E in CE, saj sodišče prve stopnje tega ni dolžno in pristojno upoštevati po uradni dolžnosti, bistvenega pomena pa je, da tudi iz storilčevega dopisa dne 14. 3. 2011 ne izhaja, da bi pri opravljanju svojega osnovnega poklica potreboval vozniško dovoljenje za naštete kategorije motornih vozil, saj je zatrjeval, da je eksistenčno odvisen le od vozniškega dovoljenja za B kategorijo motornih vozil.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/5, 34a, 34a/1. ZPP člen 158, 363, 363/1, 441, 441/1. ZIZ člen 43, 43/2.
nastanek taksne obveznosti – prispetje spisa na pravdno sodišče – umik izvršilnega predloga – ustavitev postopka izvršbe – dovoljenost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Ker tožnica ugovora ni vložila iz dovoljenega razloga, bi bilo treba njen ugovor zavreči in ne zavrniti, pri čemer pritožbeno sodišče pripominja, da ta kršitev ni takšna, da bi terjala spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje ugovora.
Fikcija vročitve ni nastopila že tedaj, ko je vročevalec tožbo skupaj s prilogami pustil v naslovnikovem predalčniku, ampak šele, ko je potekel 15-dnevni rok, ki bi ga morala imeti na voljo tožena stranka, da pisanje prevzame. Šele tedaj je tudi začel teči 30-dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo (25. 11. 2010), ki je bil vložen pravočasno (14. 12. 2010), tako da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
vojak – plača – količnik za izračun osnovne plače – napredovanje – dejansko delo
Ni utemeljen tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači nad plačo, določeno po količniku za določitev osnovne plače delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti, kjer je tožnik dejansko delal – torej osnovne plače, pri kateri bi se dodatno upoštevala tožnikova napredovanja, ki jih je pridobil na prejšnjem delovnem mestu.
V skladu s 182. členom SZ-1 se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih solastniški deleži določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Zato je, razdelitev stroškov po temelju solastniškega deleža, ki se izračuna v razmerju površine posameznega prostora in površine celotne stavbe, pravilen in zakonit.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 8, 9. ZPIZ/92 člen 40, 50, 52. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
bivši vojaški zavarovanci – pravica do predčasne pokojnine – ponovna odmera pokojnine – pravnomočnost
Obe odločbi o priznanju pravice do predčasne pokojnine (tako odločba o pravici do predčasne pokojnine kot odločba o pravici do predčasne pokojnine brez zmanjšanja) sta pravnomočni, tako da je zavod novo zahtevo tožnika za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ (za odmero predčasne pokojnine) utemeljeno zavrgel.
plača - pogodba o zaposlitvi - ničnost - ustni dogovor
Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati plačo v višini, kot je bila ustno dogovorjena, in ne plače, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, saj je bilo za to pogodbo o zaposlitvi v drugem sporu s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je nična.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 118, 1118/1, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 9, 9/2, 9/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena – seznanitev z oceno – sodna razveza – odškodnina
Zgolj dejstvo, da je direktorica prodaje tožnika seznanila, „da niso za skupaj in da mu delovnega razmerja po poteku poskusne dobe pogodbe ne bodo podaljšali“, ne more nadomestiti pisne ocene, ki bi morala biti skladno s kolektivno pogodbo izdelana tri delovne dni pred iztekom poskusne dobe. Določbe kolektivne pogodbe, ki natančno določajo postopek ocenjevanja poskusnega dela, bi morala tožena stranka spoštovati, saj so tožniku v korist, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita.
družbena pogodba - sprememba zakona - načelo pogodbene svobode – namen družbenikov – dispozitivnost zakonskih določb o upravljanju družbe
ZGD je v zvezi z vprašanjem upravljanja družbe uveljavil načelo pogodbene svobode, pri katerem se zakonske določbe upoštevajo le v primeru, če družbeniki vprašanj v zvezi z upravljanjem družbe ne uredijo v družbeni pogodbi.
Konkurenčna klavzula v pogodbi o zaposlitvi, s katero se je tožeča stranka (delodajalec) zavezala, da bo tožencu (delavcu) po prenehanju delovnega razmerja za njeno spoštovanje povrnila izgubo čistega dohodka v višini 20 %, če dokaže, da bi lahko le z uporabo znanj in zvez pridobil dohodek za svojo materialno eksistenco, in če dokaže, za koliko čistega dohodka je s tem prikrajšana, ne velja, saj ni nedvoumno in brezpogojno določeno, kakšno nadomestilo naj bi tožencu pripadalo. Iz tega razloga tudi tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (v pavšalnem znesku) zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
Glede na to, da je tožnik uživalec pokojnine po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti, ker je v Sloveniji dopolnil le 88,19 % pokojninske dobe, je upravičen tudi do dodatka za pomoč in postrežbo le v delu, ki ustreza sorazmernemu delu pokojnine.
invalidnost - invalid III. kategorije - samozaposleni - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidske pokojnina
Ob ugotovitvi, da je tožnik sposoben opravljati samostojno dejavnost le še v skrajšanem delovnem času po 4 ure na dan, je pravilna odločitev, da se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, katere odmero, višino in izplačevanje bo določila toženka.
odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta
Pasivna legitimacija tožene stranke za povrnitev škode, ki jo tožnik zahteva zaradi domnevno nedopustnega ravnanja imenovane zdravnice, ki je za toženo stranko izvajala zdravstvene preglede, ni podana.