ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/5, 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reintegracija - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je izvedela za nastanek poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (da tožnikovega dela ne potrebuje, ker je na njegovo delovno mesto v času trajanja sodnega spora o zakonitosti predhodnega prenehanja delovnega razmerja zaposlila drugega delavca), ko je tožnik s pravnomočno sodbo pridobil pravico do vrnitve nazaj na delo.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zastaranje
Odgovornost zavoda za primer, ko je dolžan denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, predstavlja posebno ureditev odškodnine, saj so pogoji za plačilo že določeni, prav tako pa tudi višina odškodnine, ki je vezana na višino obračunanih zakonskih zamudnih obresti. Takšna ureditev pa ne preprečuje uporabe določb OZ o zastaranju odškodninskih terjatev.
odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta
Pasivna legitimacija tožene stranke za povrnitev škode, ki jo tožnik zahteva zaradi domnevno nedopustnega ravnanja imenovane zdravnice, ki je za toženo stranko izvajala zdravstvene preglede, ni podana.
invalidnost - invalid III. kategorije - samozaposleni - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidske pokojnina
Ob ugotovitvi, da je tožnik sposoben opravljati samostojno dejavnost le še v skrajšanem delovnem času po 4 ure na dan, je pravilna odločitev, da se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, katere odmero, višino in izplačevanje bo določila toženka.
invalid III. kategorije – pravica do premestitve – pravica do dela s krajšim delovnim časom – nadomestilo za invalidnost – brezposelna oseba
Pravici, ki jih uveljavi invalid III. kategorije invalidnosti, sta različni, saj v primeru premestitve pridobi pravico do nadomestila za invalidnost, v primeru pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega pa pravico do delne invalidske pokojnine. Navedeno razlikovanje je posebej pomembno pri uveljavljanju pravic brezposelnih zavarovancev, kar je tudi tožničin primer. Ker je upravičena do premestitve, se ji nadomestilo za invalidnost odmeri v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi jo prejela ob nastanku invalidnosti. Če pa bi ji bila priznana pravica do dela s polovico polnega delovnega časa na drugem delu, pa bi se ji delna invalidska pokojnina odmeri v višini 50 % invalidske pokojnine, ki bi jo prejela ob nastanku invalidnosti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/5, 34a, 34a/1. ZPP člen 158, 363, 363/1, 441, 441/1. ZIZ člen 43, 43/2.
nastanek taksne obveznosti – prispetje spisa na pravdno sodišče – umik izvršilnega predloga – ustavitev postopka izvršbe – dovoljenost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Ker tožnica ugovora ni vložila iz dovoljenega razloga, bi bilo treba njen ugovor zavreči in ne zavrniti, pri čemer pritožbeno sodišče pripominja, da ta kršitev ni takšna, da bi terjala spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje ugovora.
Fikcija vročitve ni nastopila že tedaj, ko je vročevalec tožbo skupaj s prilogami pustil v naslovnikovem predalčniku, ampak šele, ko je potekel 15-dnevni rok, ki bi ga morala imeti na voljo tožena stranka, da pisanje prevzame. Šele tedaj je tudi začel teči 30-dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo (25. 11. 2010), ki je bil vložen pravočasno (14. 12. 2010), tako da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Ugovor neizpolnjene pogodbe je sredstvo za zagotavljanje načela istočasnosti izpolnitve in daje pogodbeni stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni oziroma je ni pripravljena izpolniti nasprotna stranka. Takšno zadržanje izpolnitve zaradi ugovora ne pomeni kršitve obveznosti in zato za stranko, ki ugovarja, ne nastopijo pravne posledice dolžnikove zamude.
Sodišče v stečajnem postopku sme le s pribavo podatkov iz kazenske evidence ugotavljati, ali so bile obsodbe zoper dolžnika zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo izbrisane. Ker izbris obsodbe iz kazenske evidence v pravnem pogledu pomeni, da se obsojenec šteje za neobsojenega oziroma za nekaznovanega, gre torej za vprašanje osebnega statusa z učinki erga omnes, zato mora biti to vprašanje rešeno v posebnem postopku, predpisanem v ZKP. Tega vprašanja zato ni mogoče rešiti kot predhodnega v stečajnem postopku.
Zahtevek za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ je bil pri tožencu pravilno zavrnjen z utemeljitvijo, da tožnik prejema pokojnino po splošnih predpisih kot upravičenec iz 5. odstavka 2. člena ZPIZVZ in da ni upravičenec po 1., 2. ali 4. alineji 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, kar je pogoj za odmero pokojnine po zahtevani določbi ZPIZVZ.
Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo tožniku uveljavljeni dodatek za dvojezičnost od dneva, ko je podal pisno zahtevo pri toženi stranki. Za priznanje dodatka za nazaj (za čas od 1. 8. 2008, ko je bil izveden prehod na nov plačni sistem) niso izpolnjeni pogoji, saj takrat višina dodatka s strani njegovega delodajalca še ni bila ustrezno konkretizirana.
Glede na to, da je tožnik uživalec pokojnine po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti, ker je v Sloveniji dopolnil le 88,19 % pokojninske dobe, je upravičen tudi do dodatka za pomoč in postrežbo le v delu, ki ustreza sorazmernemu delu pokojnine.
V skladu s 182. členom SZ-1 se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih solastniški deleži določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Zato je, razdelitev stroškov po temelju solastniškega deleža, ki se izračuna v razmerju površine posameznega prostora in površine celotne stavbe, pravilen in zakonit.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 8, 9. ZPIZ/92 člen 40, 50, 52. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
bivši vojaški zavarovanci – pravica do predčasne pokojnine – ponovna odmera pokojnine – pravnomočnost
Obe odločbi o priznanju pravice do predčasne pokojnine (tako odločba o pravici do predčasne pokojnine kot odločba o pravici do predčasne pokojnine brez zmanjšanja) sta pravnomočni, tako da je zavod novo zahtevo tožnika za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ (za odmero predčasne pokojnine) utemeljeno zavrgel.
plačilo za delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - dnevnice - zamudna sodba - vročitev tožbe - vročanje - fikcija vročitve
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, kdaj je nastopila fikcija vročitve (z dnem, ko je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku), to ne vpliva na zakonitost presojane zamudne sodbe, saj tožena stranka na tožbo sploh ni odgovorila (niti v roku za odgovor na tožbo, ki bi začel teči od poteka 15 dni, znotraj katerih bi tožena stranka pisanje lahko dvignila).
Tožena stranka v delovni enoti dermatologije, v kateri sta bili zaposleni le zdravnica in medicinska sestra, ni sistemizirala delovnega mesta odgovorne medicinske sestre, saj dela na tem delovnem mestu ni potrebovala. Tudi tožnica ni opravljala dela na tem delovnem mestu, ampak je opravljala delovne naloge višje medicinske sestre, za to delo je imela tudi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in je prejemala plačo. Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači (do plače odgovorne medicinske sestre) ni utemeljen.
javni uslužbenec - plača - prevedba - delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka je tožniku zakonito ponudila aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto „tehnični delavec ortopedske tehnike II“, za katerega je predvidena III. stopnja izobrazbe, saj je takšna izobrazba najbližje stopnji (in vrsti) izobrazbe, ki jo ima tožnik (končana osnovna šola – II. stopnja izobrazbe). Tožniku ne pripada višja plača (plača za delovno mesto „ortopedski tehnik“, za katerega se zahteva V. stopnja izobrazbe), saj to delovno mesto zanj ni ustrezno, na tem delovnem mestu se opravljajo zahtevnejše naloge, za njegovo zasedbo pa se zahteva tri stopnje višja izobrazba od tiste, ki jo ima tožnik.
pobot – povračilo stroškov v zvezi z delom – odškodninska odgovornost delavca
Pobotanje delodajalčeve terjatve (iz naslova odškodninske odgovornosti delavca) s povračilom stroškov v zvezi z delom (dnevnicami) je možno in dopustno le pod takšnimi pogoji, kot je možen pobot s plačo delavca.
Ker velja prekluzija navedbe dejstev in predlaganja dokazov za pritožbene trditve o domnevnem drugem zapustnikovem premoženju, ki naj bi ga imel še v času smrti oziroma ki naj bi ga že pred smrtjo podaril drugima dvema dedičema, posledično velja prekluzija tudi za uveljavljanje dednih pravic v tem zapuščinskem postopku.