ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 8, 9. ZPIZ/92 člen 40, 50, 52. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
bivši vojaški zavarovanci – pravica do predčasne pokojnine – ponovna odmera pokojnine – pravnomočnost
Obe odločbi o priznanju pravice do predčasne pokojnine (tako odločba o pravici do predčasne pokojnine kot odločba o pravici do predčasne pokojnine brez zmanjšanja) sta pravnomočni, tako da je zavod novo zahtevo tožnika za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ (za odmero predčasne pokojnine) utemeljeno zavrgel.
Ponoven vstop v zavarovanje, ki pomeni začetek opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec obvezno vključen v zavarovanje, pomeni pridobitev lastnosti zavarovanca in prenehanje izplačila pokojnine.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - obrazložitev sodbe - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - reintegracija - sodna razveza
Pritožbeno sodišče pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, izdane v sporu o prenehanju delovnega razmerja, ne more upoštevati navedb v odgovoru na pritožbo, s katerimi tožena stranka predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Ker podatkov o tožnikovi plači za leti 1973 in 1974 ni bilo v matični evidenci, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je za ugotovitev pokojninske osnove in izračun višine pokojnine upoštevalo plače primerljivih sodelavcev.
Četudi tožeča stranka svoje terjatve ni prijavila v roku, ki je bil določen v sklepu o začetku redne likvidacije, njena terjatev nasproti toženi stranki ni prenehala, ker zamuda roka za prijavo terjatve v rednem likvidacijskem postopku nima enakih posledic kot v primeru stečajnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tako zaradi razloga nesposobnosti kot zaradi krivdnega razloga (češ da je tožnica "zagrešila" manko v blagajni), ni zakonita, ker se odpovedna razloga (nesposobnost, krivda) že pojmovno izključujeta.
državna pokojnina – pogoji za priznanje – stalno prebivališče
Pogoj prijavljenega stalnega prebivališča med 15. in 65. starosti v Republiki Sloveniji za priznanje pravice do državne pokojnine se ne nanaša na dejansko prebivanje, ampak na upravni akt prijave stalnega prebivališča.
subjektivna sprememba tožbe – privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo – univerzalno pravno nasledstvo – prenos podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo – statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika posameznika
Ker je bila družba A., d.o.o. - novo tožena stranka, ustanovljena s prenosom celotnega podjetja podjetnice A.COM – K. J., s.p., ki tako predstavlja vložek v kapital novoustanovljene družbe, vnesen z univerzalnim pravnim nasledstvom, v konkretnem primeru ne gre za subjektivno spremembo tožbe, za katero bi se zahtevala privolitev.
Pravila o subjektivni spremembi tožbe ne pridejo v poštev pri univerzalnem pravnem nasledstvu.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 132, 171, 179. ZVZD člen 3, 3/3, 5, 8, 24, 25, 63, 65. ZMZPP člen 2, 20, 21, 21/4.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - uporaba prava - varno delo - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pri presoji odškodninskega zahtevka za škodo, ki jo je tožnik - voznik tovornjaka - utrpel v Avstriji pri nakladanju tovornjaka, pravilno uporabilo pravo Republike Slovenije, ker je bil tožnik zaposlen pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji.
odpravnina - odpoklic - član uprave - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - stroški postopka - nagrada za narok
Tožnik bi moral najkasneje ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljati sodno varstvo in sicer bi moral uveljavljati, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker tega ni storil, ni mogoče v sodnem sporu, v katerem zahteva plačilo odpravnine na podlagi te pogodbe o zaposlitvi (ki je predhodno prenehala s potekom časa, za katerega je bila sklenjena), ugotavljati, da se pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in da še vedno velja. Ta pogodba o zaposlitvi za določen čas ne velja več in tudi ni več veljala v času odpoklica tožnika, zaradi česar ne more predstavljati podlage za plačilo odpravnine.
Zahtevek za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ je bil pri tožencu pravilno zavrnjen z utemeljitvijo, da tožnik prejema pokojnino po splošnih predpisih kot upravičenec iz 5. odstavka 2. člena ZPIZVZ in da ni upravičenec po 1., 2. ali 4. alineji 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, kar je pogoj za odmero pokojnine po zahtevani določbi ZPIZVZ.
Sodišče v stečajnem postopku sme le s pribavo podatkov iz kazenske evidence ugotavljati, ali so bile obsodbe zoper dolžnika zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo izbrisane. Ker izbris obsodbe iz kazenske evidence v pravnem pogledu pomeni, da se obsojenec šteje za neobsojenega oziroma za nekaznovanega, gre torej za vprašanje osebnega statusa z učinki erga omnes, zato mora biti to vprašanje rešeno v posebnem postopku, predpisanem v ZKP. Tega vprašanja zato ni mogoče rešiti kot predhodnega v stečajnem postopku.
Ob upoštevanju opisa tožnikovega delovnega mesta obdelovalca kovin, ki ga je pri svoji oceni upošteval tudi izvedenski organ, iz katerega izhaja, da gre za fizično delo, pri katerem niso podane psihične obremenitve, ni bilo potrebe po izvedbi dokaza s sodnim izvedencem psihiatrom, še posebej glede na to, da tako iz izvedenskega mnenja komisije za fakultetna izvedenska mnenja kot iz izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje izhaja, da je tožnik psihično stabilen, ne kaže očitnejših motenj spomina, le lažjo spremenjenost na čustvenem področju.
ZPIZ-1 člen 71, 93, 99, 275, 397, 397/3, 446. ZPIZ člen 123.
invalid III. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – delna invalidska pokojnina – vrnitev preplačila
Tožniku, ki je bil kot invalid III. kategorije uživalec pravice do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, je bila ob poslabšanju zdravstvenega stanja priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno. Nato mu je bila z odločbo priznana še pravica do delne invalidske pokojnine, s priznanjem te pravice pa ni bilo več pogojev za uživanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, zaradi česar je odločitev toženca, da se izplačevanje tega nadomestila plače ustavi, zakonita.
odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta
Pasivna legitimacija tožene stranke za povrnitev škode, ki jo tožnik zahteva zaradi domnevno nedopustnega ravnanja imenovane zdravnice, ki je za toženo stranko izvajala zdravstvene preglede, ni podana.
invalidnost - invalid III. kategorije - samozaposleni - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidske pokojnina
Ob ugotovitvi, da je tožnik sposoben opravljati samostojno dejavnost le še v skrajšanem delovnem času po 4 ure na dan, je pravilna odločitev, da se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, katere odmero, višino in izplačevanje bo določila toženka.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
vojak – plača – količnik za izračun osnovne plače – napredovanje – dejansko delo
Ni utemeljen tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači nad plačo, določeno po količniku za določitev osnovne plače delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti, kjer je tožnik dejansko delal – torej osnovne plače, pri kateri bi se dodatno upoštevala tožnikova napredovanja, ki jih je pridobil na prejšnjem delovnem mestu.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/5, 34a, 34a/1. ZPP člen 158, 363, 363/1, 441, 441/1. ZIZ člen 43, 43/2.
nastanek taksne obveznosti – prispetje spisa na pravdno sodišče – umik izvršilnega predloga – ustavitev postopka izvršbe – dovoljenost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Ker tožnica ugovora ni vložila iz dovoljenega razloga, bi bilo treba njen ugovor zavreči in ne zavrniti, pri čemer pritožbeno sodišče pripominja, da ta kršitev ni takšna, da bi terjala spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje ugovora.
Fikcija vročitve ni nastopila že tedaj, ko je vročevalec tožbo skupaj s prilogami pustil v naslovnikovem predalčniku, ampak šele, ko je potekel 15-dnevni rok, ki bi ga morala imeti na voljo tožena stranka, da pisanje prevzame. Šele tedaj je tudi začel teči 30-dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo (25. 11. 2010), ki je bil vložen pravočasno (14. 12. 2010), tako da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zastaranje
Odgovornost zavoda za primer, ko je dolžan denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, predstavlja posebno ureditev odškodnine, saj so pogoji za plačilo že določeni, prav tako pa tudi višina odškodnine, ki je vezana na višino obračunanih zakonskih zamudnih obresti. Takšna ureditev pa ne preprečuje uporabe določb OZ o zastaranju odškodninskih terjatev.