ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 8, 9. ZPIZ/92 člen 40, 50, 52. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
bivši vojaški zavarovanci – pravica do predčasne pokojnine – ponovna odmera pokojnine – pravnomočnost
Obe odločbi o priznanju pravice do predčasne pokojnine (tako odločba o pravici do predčasne pokojnine kot odločba o pravici do predčasne pokojnine brez zmanjšanja) sta pravnomočni, tako da je zavod novo zahtevo tožnika za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ (za odmero predčasne pokojnine) utemeljeno zavrgel.
V skladu s 182. členom SZ-1 se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih solastniški deleži določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Zato je, razdelitev stroškov po temelju solastniškega deleža, ki se izračuna v razmerju površine posameznega prostora in površine celotne stavbe, pravilen in zakonit.
OZ člen 188, 188/3, 208, 208/3. ZNVP člen 3, 22, 24, 24/2, 33, 34. ZTVP člen 159, 159/2.
odgovornost klirinško depotne družbe – odgovornost borzno posredniške hiše – objektivna odgovornost več oseb za isto škodo – regres plačnika – odškodnina po enakih deležih
Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost klirinško depotne družbe in njene članice - borzno posredniške hiše, za škodo povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register je v dejavnosti, ki jo opravljata z visoko stopnjo tveganja za varnost pravnega prometa z vrednostnimi papirji. Če je več oseb objektivno odgovornih, kot je primer v konkretni zadevi, sicer ni razloga, zakaj ne bi katera od objektivno odgovornih oseb težje odgovarjala, ob predpostavki, da se delež posamezne osebe da ugotoviti. Težo krivde in težo posledic vsake objektivno odgovorne osebe je v tem primeru treba primerjati z vzrokom, zaradi katerega je posamezna stranka objektivno odgovorna. Če je vzrok odgovornosti enako tehten, se tudi škoda porazdeli na enake dele.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 118, 1118/1, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 9, 9/2, 9/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena – seznanitev z oceno – sodna razveza – odškodnina
Zgolj dejstvo, da je direktorica prodaje tožnika seznanila, „da niso za skupaj in da mu delovnega razmerja po poteku poskusne dobe pogodbe ne bodo podaljšali“, ne more nadomestiti pisne ocene, ki bi morala biti skladno s kolektivno pogodbo izdelana tri delovne dni pred iztekom poskusne dobe. Določbe kolektivne pogodbe, ki natančno določajo postopek ocenjevanja poskusnega dela, bi morala tožena stranka spoštovati, saj so tožniku v korist, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita.
družbena pogodba - sprememba zakona - načelo pogodbene svobode – namen družbenikov – dispozitivnost zakonskih določb o upravljanju družbe
ZGD je v zvezi z vprašanjem upravljanja družbe uveljavil načelo pogodbene svobode, pri katerem se zakonske določbe upoštevajo le v primeru, če družbeniki vprašanj v zvezi z upravljanjem družbe ne uredijo v družbeni pogodbi.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo tožnica utrpela, ker je bila pri toženi stranki 7 let izpostavljena različnim škodljivim dejavnikom (pršice, formaldehid, hlapi krojaške krede), ni utemeljen, saj zgolj zatrjevani vpliv delovnega okolja sam po sebi ne more predstavljati podlage za ugotovitev krivdne odgovornosti tožene stranke.
Tožena stranka v delovni enoti dermatologije, v kateri sta bili zaposleni le zdravnica in medicinska sestra, ni sistemizirala delovnega mesta odgovorne medicinske sestre, saj dela na tem delovnem mestu ni potrebovala. Tudi tožnica ni opravljala dela na tem delovnem mestu, ampak je opravljala delovne naloge višje medicinske sestre, za to delo je imela tudi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in je prejemala plačo. Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači (do plače odgovorne medicinske sestre) ni utemeljen.
javni uslužbenec - plača - prevedba - delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka je tožniku zakonito ponudila aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto „tehnični delavec ortopedske tehnike II“, za katerega je predvidena III. stopnja izobrazbe, saj je takšna izobrazba najbližje stopnji (in vrsti) izobrazbe, ki jo ima tožnik (končana osnovna šola – II. stopnja izobrazbe). Tožniku ne pripada višja plača (plača za delovno mesto „ortopedski tehnik“, za katerega se zahteva V. stopnja izobrazbe), saj to delovno mesto zanj ni ustrezno, na tem delovnem mestu se opravljajo zahtevnejše naloge, za njegovo zasedbo pa se zahteva tri stopnje višja izobrazba od tiste, ki jo ima tožnik.
Ker podatkov o tožnikovi plači za leti 1973 in 1974 ni bilo v matični evidenci, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je za ugotovitev pokojninske osnove in izračun višine pokojnine upoštevalo plače primerljivih sodelavcev.
Četudi tožeča stranka svoje terjatve ni prijavila v roku, ki je bil določen v sklepu o začetku redne likvidacije, njena terjatev nasproti toženi stranki ni prenehala, ker zamuda roka za prijavo terjatve v rednem likvidacijskem postopku nima enakih posledic kot v primeru stečajnega postopka.
plača - dodatek k plači - dodatek za koordiniranje - splošni akt delodajalca
Glede na to, da pravilnik tožene stranke, ki se nanaša na plače in posebne nagrade, izrecno določa, da o višini in trajanju dodatka za koordiniranje na predlog vodilnega delavca odloča uprava, in ker uprava ni odločila, da tožnici pripada ta dodatek ter s tožnico ni sklenila aneksa k pogodbi o zaposlitvi, formalni pogoji za izplačilo vtoževanega funkcijskega dodatka niso bili izpolnjeni.
Zahtevek za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ je bil pri tožencu pravilno zavrnjen z utemeljitvijo, da tožnik prejema pokojnino po splošnih predpisih kot upravičenec iz 5. odstavka 2. člena ZPIZVZ in da ni upravičenec po 1., 2. ali 4. alineji 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, kar je pogoj za odmero pokojnine po zahtevani določbi ZPIZVZ.
Sodišče v stečajnem postopku sme le s pribavo podatkov iz kazenske evidence ugotavljati, ali so bile obsodbe zoper dolžnika zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo izbrisane. Ker izbris obsodbe iz kazenske evidence v pravnem pogledu pomeni, da se obsojenec šteje za neobsojenega oziroma za nekaznovanega, gre torej za vprašanje osebnega statusa z učinki erga omnes, zato mora biti to vprašanje rešeno v posebnem postopku, predpisanem v ZKP. Tega vprašanja zato ni mogoče rešiti kot predhodnega v stečajnem postopku.
državna pokojnina – pogoji za priznanje – stalno prebivališče
Pogoj prijavljenega stalnega prebivališča med 15. in 65. starosti v Republiki Sloveniji za priznanje pravice do državne pokojnine se ne nanaša na dejansko prebivanje, ampak na upravni akt prijave stalnega prebivališča.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 132, 171, 179. ZVZD člen 3, 3/3, 5, 8, 24, 25, 63, 65. ZMZPP člen 2, 20, 21, 21/4.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - uporaba prava - varno delo - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pri presoji odškodninskega zahtevka za škodo, ki jo je tožnik - voznik tovornjaka - utrpel v Avstriji pri nakladanju tovornjaka, pravilno uporabilo pravo Republike Slovenije, ker je bil tožnik zaposlen pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji.
Ugovor neizpolnjene pogodbe je sredstvo za zagotavljanje načela istočasnosti izpolnitve in daje pogodbeni stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni oziroma je ni pripravljena izpolniti nasprotna stranka. Takšno zadržanje izpolnitve zaradi ugovora ne pomeni kršitve obveznosti in zato za stranko, ki ugovarja, ne nastopijo pravne posledice dolžnikove zamude.
plačilo za delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - dnevnice - zamudna sodba - vročitev tožbe - vročanje - fikcija vročitve
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, kdaj je nastopila fikcija vročitve (z dnem, ko je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku), to ne vpliva na zakonitost presojane zamudne sodbe, saj tožena stranka na tožbo sploh ni odgovorila (niti v roku za odgovor na tožbo, ki bi začel teči od poteka 15 dni, znotraj katerih bi tožena stranka pisanje lahko dvignila).
Ob upoštevanju opisa tožnikovega delovnega mesta obdelovalca kovin, ki ga je pri svoji oceni upošteval tudi izvedenski organ, iz katerega izhaja, da gre za fizično delo, pri katerem niso podane psihične obremenitve, ni bilo potrebe po izvedbi dokaza s sodnim izvedencem psihiatrom, še posebej glede na to, da tako iz izvedenskega mnenja komisije za fakultetna izvedenska mnenja kot iz izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje izhaja, da je tožnik psihično stabilen, ne kaže očitnejših motenj spomina, le lažjo spremenjenost na čustvenem področju.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - obrazložitev sodbe - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - reintegracija - sodna razveza
Pritožbeno sodišče pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, izdane v sporu o prenehanju delovnega razmerja, ne more upoštevati navedb v odgovoru na pritožbo, s katerimi tožena stranka predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
pobot – povračilo stroškov v zvezi z delom – odškodninska odgovornost delavca
Pobotanje delodajalčeve terjatve (iz naslova odškodninske odgovornosti delavca) s povračilom stroškov v zvezi z delom (dnevnicami) je možno in dopustno le pod takšnimi pogoji, kot je možen pobot s plačo delavca.