Tožnik je za zaostanke plač od leta 1990 do 1994 prejel lastninski certifikat, na podlagi katerega je v postopku lastninjenja podjetja prejel ustrezno število delnic, ki ob izplačilu niso imele značaja plače, in tudi niso bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker prispevki niso bili plačani, je tožbeni zahtevek, da se pri odmeri starostne pokojnine upošteva tudi te zaostanke plač, neutemeljen.
Plačilni nalog za plačilo sodne takse je bil toženki pravilno vročen s fikcijo, ki v svojem bistvu predpostavlja izostanek dejanske vročitve, torej vročitev nadomešča, in ker toženka pravilnosti vročitve ne izpodbija, velja domneva, da so podatki, navedeni na obvestilu in vročilnici pravilni, vročitev plačilnega naloga pa z dnem 09. 09. 2010 opravljena.
invalid III. kategorije – pravica do premestitve – pravica do dela s krajšim delovnim časom – nadomestilo za invalidnost – brezposelna oseba
Pravici, ki jih uveljavi invalid III. kategorije invalidnosti, sta različni, saj v primeru premestitve pridobi pravico do nadomestila za invalidnost, v primeru pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega pa pravico do delne invalidske pokojnine. Navedeno razlikovanje je posebej pomembno pri uveljavljanju pravic brezposelnih zavarovancev, kar je tudi tožničin primer. Ker je upravičena do premestitve, se ji nadomestilo za invalidnost odmeri v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi jo prejela ob nastanku invalidnosti. Če pa bi ji bila priznana pravica do dela s polovico polnega delovnega časa na drugem delu, pa bi se ji delna invalidska pokojnina odmeri v višini 50 % invalidske pokojnine, ki bi jo prejela ob nastanku invalidnosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/5, 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reintegracija - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je izvedela za nastanek poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (da tožnikovega dela ne potrebuje, ker je na njegovo delovno mesto v času trajanja sodnega spora o zakonitosti predhodnega prenehanja delovnega razmerja zaposlila drugega delavca), ko je tožnik s pravnomočno sodbo pridobil pravico do vrnitve nazaj na delo.
Ker velja prekluzija navedbe dejstev in predlaganja dokazov za pritožbene trditve o domnevnem drugem zapustnikovem premoženju, ki naj bi ga imel še v času smrti oziroma ki naj bi ga že pred smrtjo podaril drugima dvema dedičema, posledično velja prekluzija tudi za uveljavljanje dednih pravic v tem zapuščinskem postopku.
odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta
Pasivna legitimacija tožene stranke za povrnitev škode, ki jo tožnik zahteva zaradi domnevno nedopustnega ravnanja imenovane zdravnice, ki je za toženo stranko izvajala zdravstvene preglede, ni podana.
invalidnost - invalid III. kategorije - samozaposleni - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidske pokojnina
Ob ugotovitvi, da je tožnik sposoben opravljati samostojno dejavnost le še v skrajšanem delovnem času po 4 ure na dan, je pravilna odločitev, da se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, katere odmero, višino in izplačevanje bo določila toženka.
fikcija umika tožbe – izostanek z naroka – zdravstveno stanje
Tožnica sicer res ni sama posredovala opravičila zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo, temveč je o tem sodišče pred narokom obvestila hčerka. Ker iz njenega opravičila, kot tudi iz podatkov v spisu izhaja, da gre pri tožnici za resne zdravstvene težave, je treba šteti, da so bili na strani tožnice upravičeni razlogi za izostanek z naroka.
Glede na to, da je tožnik uživalec pokojnine po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti, ker je v Sloveniji dopolnil le 88,19 % pokojninske dobe, je upravičen tudi do dodatka za pomoč in postrežbo le v delu, ki ustreza sorazmernemu delu pokojnine.
Ob upoštevanju opisa tožnikovega delovnega mesta obdelovalca kovin, ki ga je pri svoji oceni upošteval tudi izvedenski organ, iz katerega izhaja, da gre za fizično delo, pri katerem niso podane psihične obremenitve, ni bilo potrebe po izvedbi dokaza s sodnim izvedencem psihiatrom, še posebej glede na to, da tako iz izvedenskega mnenja komisije za fakultetna izvedenska mnenja kot iz izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje izhaja, da je tožnik psihično stabilen, ne kaže očitnejših motenj spomina, le lažjo spremenjenost na čustvenem področju.
odpravnina - odpoklic - član uprave - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - stroški postopka - nagrada za narok
Tožnik bi moral najkasneje ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljati sodno varstvo in sicer bi moral uveljavljati, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker tega ni storil, ni mogoče v sodnem sporu, v katerem zahteva plačilo odpravnine na podlagi te pogodbe o zaposlitvi (ki je predhodno prenehala s potekom časa, za katerega je bila sklenjena), ugotavljati, da se pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in da še vedno velja. Ta pogodba o zaposlitvi za določen čas ne velja več in tudi ni več veljala v času odpoklica tožnika, zaradi česar ne more predstavljati podlage za plačilo odpravnine.
Sodišče prve stopnje je preverilo vsakega od stroškov, ki jih je navedel tožnik, in je za vsakega od teh stroškov presodilo, ali je upravičen in v kolikšni meri je upravičen.
Upoštevati je potrebno, da je tožnik zaupan v varstvo in vzgojo mami in ne tožencu, in da zato ona v večji meri prispeva tudi s svojim delom in ne samo z denarjem.
Tožnikova mama ima torej pravico do razpolaganja s plačano preživnino in te pravice ni mogoče omejiti tako, da bi se del sredstev, namenjenih za preživljanje, nakazovalo na poseben transakcijski račun.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065855
ZPP člen 14, 284, 339, 339/1.
kasko zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – vezanost pravdnega sodišča na odločbo sodnika za prekrške
Pravdno sodišče pri ugotavljanju odgovornosti udeležencev za prometno nesrečo ni vezano na odločbo sodnika za prekrške, čeprav temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, ki je bil obravnavan že pri sodniku za prekrške.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM0021143
OZ člen 39, 255, 256, 257, 258, 259, 260. ZD člen 212. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 350/3, 353.
zavrženje tožbe - actio Pauliana - kavza pogodbenega razmerja - skupno premoženje zakoncev – darilo - izločitveni zahtevek - odplačen pravni posel - prekluziven rok - pripoznanje lastninske pravice - pravni naslov
Za presojo (ne)odplačnosti pravnega posla potemtakem ne more biti odločilen samo pravni naslov, ampak je pri tem potrebno tudi upoštevati kavzo pogodbenega razmerja (sklop okoliščin, zaradi katerih stranke sklenejo pravni posel – 39. člen OZ) in ostale spremljajoče okoliščine sklenitve pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069923
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1. ZPP člen 285.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivi element izpodbojnosti - asignacija
Asignacija je izpodbojna le, kolikor je bila tožeča stranka asignatov upnik, saj v tem primeru ni prišlo do plačila terjatve tožeči stranki, temveč je obveznost do tožene stranke preko asignata poravnana v celoti toženi stranki na račun drugih upnikov. Zato je za odločitev ali asignacija stečajnega dolžnika vsebuje objektivni element izpodbojnosti treba najprej ugotoviti, ali je z asignacijo tudi dejansko ugasnila terjatev stečajnega dolžnika, ki bi sicer prišla v stečajno maso.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069399
ZPIZ-1 člen 272, 272/1. ZPP člen 214, 214/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 9, 9/1, 9/2, 20, 20/1.
trditveno in dokazno breme – škoda – vzročna zveza – opustitev ukrepov varstva pri delu
V skladu z določbo 214. člena ZPP ni potrebno dokazovati le dejstev, ki jih je šteti za priznana, dejstev, za katere obstaja zakonska domneva, ali splošno znanih dejstev. Ker je tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi, podani na prvem naroku za glavno obravnavo 01. 07. 2010, izrecno ugovarjala nedokazanost višine škode, teh dejstev ni mogoče šteti za priznana. Višine izvedenih nakazil tožeče stranke svoji zavarovanki pa prav tako ni mogoče šteti za splošno znana dejstva, ki jih ni potrebno dokazovati. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno prevalilo trditveno in dokazno breme na toženo stranko, češ da bi morala podajati relevantne navedbe, s katerimi bi izpodbijala zatrjevano višino letnih izplačil tožeče stranke svoji zavarovanki.
Pobot je defenzivno procesno sredstvo, katerega namen je, da tožena stranka z njim doseže zavrnitev tožbenega zahtevka. Nasprotna terjatev je zato relevantna oz. upoštevna le do višine vtoževane terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka. Če pa ima tožena stranka interes, da doseže ugotovitev svoje terjatve čez znesek vtoževane terjatve, ima na voljo institut nasprotne tožbe.
stvarna pravica - stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - nastanek služnosti - priposestvovanje - zemljiškoknjižno dovolilo - način izvrševanja služnosti - razširitev služnosti - varstvo služnosti - tožba za ugotovitev služnosti - konfesorna tožba
O nespremenjeni vsebini služnosti je mogoče govoriti zgolj v primeru, ko ostaja namen izvrševanja služnosti isti, smiselno primerljiv pa je tudi njen obseg.