DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dobava blaga oz. oprava storitev
Pravica do odbitka vstopnega DDV je sestavni del mehanizma DDV in del temeljnega načela nevtralnosti in se načeloma ne sme omejiti, vendar je ta pravica pridobljena le takrat, kadar davčnemu zavezancu ni mogoče očitati subjektivnega elementa. V obravnavanem primeru se sodišče do tega bistvenega relevantnega elementa za (ne)priznavanje odbitka vstopnega DDV ne more opredeliti, saj je v relevantnih okoliščinah ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Davčni organ ni v zadostni meri raziskal relevantnih objektivnih okoliščin, da bi sodišče lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi - pridobitev lastninske pravice po ZSKZ
Predmetna nepremičnina, ki je bila opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, je postala z uveljavitvijo ZSKZ last Republike Slovenije, z uveljavitvijo ZJS pa last občine. Nadaljnje zakonske spremembe na njen lastninski položaj niso vplivale, saj je ureditev v delu, da so nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila kot taka opredeljena v ustreznih občinskih planskih dokumentih in so bila do 10. 3. 1993 v družbeni lastnini last občin, enaka v ZSJ, ZJS-1 in ZSKZ-B. Zato se je prvostopenjski organ pri ugotavljanju, v sredstvih katere pravne osebe je predmetna nepremičnina, lahko oprl na določbo 16.a člena ZSKZ. Tožnica se torej glede lastništva predmetne nepremičnine zmotno sklicuje na zemljiškoknjižni vpis. Vpis v zemljiški knjigi sicer vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ki pa je izpodbojna. Ker tožnica lastninske pravice ni pridobila s pogodbo, ampak na podlagi zakona, zanjo tudi ne velja vpisno načelo, kot ga zahteva 49. člen SZ. Sodna praksa pa je tudi že zavzela stališče, da se načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na (ne)poznavanje izvenknjižnega stanja oziroma predpisov, po katerih se je izvedlo lastninjenje nepremičnin. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je tožnica lastnica predmetne nepremičnine in na tej podlagi pravilno odločil, da je v denacionalizacijskem postopku zavezanka za njeno vrnitev.
davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - navidezna zaposlitev pri drugem delodajalcu - izogibanje plačilu davka
Gre za poslovanje dveh povezanih oseb. Tožnik je delavcem, zaposlenim pri A. d.o.o., v spornem obdobju izplačeval neto plače, povračila prehrane med delom in prevoza na delo, A. d.o.o. pa je plače delavcev obračunal, izkazal vse obveznost iz naslova obračunov, ni pa jih poravnal, temveč je tožniku delo delavcev fakturiral kot svojo storitev. Tožnik je z izplačilom neto plač pokrival obveznosti po računih, prejetih za stroške dela. Dejansko na podlagi opisanega načina poslovanja A. d.o.o. svoje dejavnosti sploh ni opravljal. Bistvena posledica takega ravnanja je, da so obveznosti za prispevke in davke od osebnih prejemkov za delavce izkazane pri A. d.o.o., ki je nelikviden in ima blokirane vse račune, tožnik pa je, ker obveznosti za delo do delavcev poravnava le v višini izplačanih neto plač, razbremenjen vseh bruto stroškov dela. Na ta način se je A. d.o.o. izognil davčnim obremenitvam in si zagotovil nadaljnje poslovanje. Pravilen je zaključek, da je bila zaposlitev delavcev pri A. d.o.o., ki so delo dejansko opravljali pri tožniku, ki jim je tudi izplačeval neto plače in nadomestila, zgolj navidezna. Posledično je pravilna odločitev, da se obveznost za plačilo davčnega odtegljaja naloži tožniku kot izlačevalcu plač.
upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlogi - zavrženje predloga za obnovo postopka
Po določbi drugega odstavka 96. člena ZUS-1 se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka tega člena obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Tožnik vlaga predlog za obnovo postopka tudi po 8. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki določa, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke lahko obnovi, če stranka najde odločbo, ki je bila izdana že prej v istem upravnem sporu, ali dobi možnost, da jo uporabi. V konkretnem primeru, pogoj istovetnosti ni izpolnjen, ker ne gre za isti upravni spor. Tožnik se v predlogu za obnovo postopka sklicuje na sodbe, ki so bile izdane v drugih upravnih sporih, zato pogoj istovetnosti ni izpolnjen.
ZDoh-2 člen 16, 16/9, 18, 18-6, 105, 108, 108/2, 133. ZDavP-2 člen 89. ZUP člen 9.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - odpis terjatve - drug dohodek - načelo zaslišanja stranke
Ne drži trditev, da tožnik ni imel možnosti, da se izreče o ugotovitvah, zbranih pri inšpekcijskem pregledu in še manj trditev, da se drugostopenjski organ o pritožbenih očitkih v tej zvezi ni izrekel.
Zatrjevana nedokončanost stanovanja ob njegovem nakupu oziroma prevzemu ni v zadostni meri izkazana in je zato zaključek, da je bilo prodano oziroma kupljeno stanovanje, ki je bilo že primerno za prebivanje, zakonit in pravilen.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - davčna oprostitev - invalidsko podjetje - vezanost upravnega organa na odločitev sodišča
Nevezanost na odločitev sodišča ne velja, če upravni organ na podlagi sodne odločbe ponovno odloča v isti zadevi. Drugostopenjski organ ni ravnal po napotkih sodišča in da je s tem kršil zakonske določbe (64. člen ZUS-1).
ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 30, 30/3, 30/5, 32, 32/3. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4, 4/4.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - udeležba na mejni obravnavi - zapisnik o mejni obravnavi - podpis zapisnika
Glede na to, da je bilo vabilo na mejno obravnavo tožnici pravilno poslano, čemur tožnica niti ne oporeka, ter ob tem, da je bil zapisnik mejne obravnave voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi ni bila navzoča, na tožnici.
dohodnina - dobiček iz kapitala - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev - odsvojitev nepremičnine
Po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 morajo biti za to, da se dohodnine ne plača, kumulativno izpolnjeni trije pogoji, in sicer poleg lastništva nepremičnine in dejanskega bivanja tudi pogoj prijavljenega stalnega prebivališča, in to v obdobju vsaj zadnjih treh let pred odsvojitvijo. Takšno stališče je to sodišče zavzelo že v več sodbah in je skladno z namenom navedene določbe, ki je v tem, da davčna oprostitev velja glede dobička iz kapitala, doseženega s prodajo glavnega prebivališča zavezanca. V konkretnem primeru dva pogoja za davčno oprostitev iz drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 nista izpolnjena, zato je odločitev iz izpodbijane odločbe pravilna.
ukrep medobčinskega inšpektorja - žalitev uradne osebe - denarna kazen
V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ obravnaval situacijo iz tretjega odstavka 111. člena ZUP kot prekršek po ZP-1 in pri tem upošteval materialnopravne in procesne določbe ZP-1, kar pa v obravnavanem primeru ni pravilno. Ne gre namreč za prekršek v smislu ZP-1, ampak za inštitut denarne kazni po tretjem odstavku 111. člena ZUP, ki jo lahko izreče organ oz. uradna oseba organa ob izpolnjevanju pogojev, da gre za žalitev organa, uradne osebe, nasprotne stranke ali drugega udeleženca v postopku, kar pa je treba tudi ustrezno obrazložiti v skladu s pravili ZUP. Slednje pomeni, da mora odločba vsebovati obvezne sestavine, ki jih predpisuje ZUP. Izpodbijani sklep pa sloni na določbah ZP-1 in so zato bistveno kršena pravila upravnega postopka.
V obravnavanem primeru je komisija za cepljenje v svojem strokovnem mnenju navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja. Prav tako se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila do vseh ugovorov tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem deklice, zaradi katerih sta tožnika tudi podala vlogo za opustitev cepljenja. Izpodbijana odločba ne navaja strokovnih ali drugih razlogov odločilnih za presojo ugovorov, ki sta jih podala tožnika v vlogi in v odgovoru na strokovno mnenje komisije kot razlog za predlagano opustitev cepljenja, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Glede na navedeno je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj pomanjkljivo obrazložena odločba tožnikoma ne omogoča uresničitve pravice do pravnega sredstva.
stroški inšpekcijskega postopka - priglasitev stroškov - po uradni dolžnosti začet postopek
Postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti, se je za tožnico končal ugodno in je slednja stroške pravilno priglasila v smislu 116. člena ZUP, zato gredo stroški v breme organa in je glede tega treba z odločbo tudi sprejeti ustrezno odločitev.
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dobava odpadnega papirja in železa
Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela. Posamični objektivni kriteriji so v pozitivni zakonodaji nedoločeni, saj je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. V obravnavanem primeru izpodbijana odločba ni zakonita, saj je napačno uporabljeno materialno pravo in je posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj relevantne okoliščine niso ugotovljene. Ni bila izvedena dokazna ocena vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Izpodbijana odločba v ključnem delu glede subjektivnega elementa tožnika je neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožeči stranki sta za izpodbijani sklep izvedeli najkasneje 2. 4. 2013, zato bi tožbo morali vložiti najkasneje 3. 5. 2013. Ker sta jo vložili šele 8. 5. 2013 je bila tožba vložena prepozno.
upravni postopek - žalitev upravnega organa - žalitev uradne osebe - denarna kazen
Po presoji sodišča je tožnik z navedbami v vlogi, ki jih tožena stranka v izpodbijanem sklepu citira, hudo žalil predstojnico organa, uradne osebe in državi organ RS. Upravni organ prve stopnje mu je zato upravičeno izrekel denarno kazen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predhodni predlog državnemu pravobranilstvu - procesne predpostavke
Predhodni predlog državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (14. člen ZDPra), ni procesna predpostavka za vložitev tožbe, zato je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo glede izpolnjevanja pogojev iz petega odstavka 24. člena ZBPP.
javni razpis - energetska sanacija javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti - zagotovitev lastnih sredstev - obrazložitev odločbe
Izpodbijanega sklepa sodišče ni moglo preizkusiti, saj ni obrazložen. V njem je namreč zgolj navedeno, da je bilo po pregledu dokumentacije, posredovane s strani tožeče stranke, ugotovljeno, da ni predložila ustreznih dokazil o zagotovljenih sredstvih za leto 2014. Iz obrazložitve pa ni mogoče ugotoviti, katera dokazila so bila posredovana in zakaj ne ustrezajo razpisnim pogojem.
upravni postopek - žalitev upravnega organa - žalitev uradne osebe - denarna kazen
Po presoji sodišča so tožnikove navedbe v vlogi: "Kakorkoli, iz dokumenta z dne 4. 8. 2011 je enoznačno razvidno, da vi odgovarjate v imenu udbofašistično kriminalno skorumpiranega B.B. in v imenu C.C. s.p., ko poskušate (op.a. na kretenoidni način!!) opravičevati vdor v hidrantno omrežje in krajo vode, ki ste jo v sostorilstvu izvedli dne 10. 10. 2010, vse za potrebe vaše upravno/strokovno nezadostne/invalidne pogodbene partnerice za rušitev C.C. s.p." hudo žaljive in nedostojne tako do uradne osebe kot do državnega organa RS. Iz podatkov v upravnih spisih namreč izhaja, da je izpodbijani sklep izdal gradbeni inšpektor B.B., ki je sporno vlogo prejel. Upravni organ prve stopnje je zato tožniku upravičeno izrekel denarno kazen.
ZBPP člen 24, 24/5. ZUstS člen 51, 55a. ZPP člen 443, 443/1.
posebna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev posebne brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - izčrpanje vseh pravnih sredstev - vrednost spornega predmeta
Prosilec za BPP v pravdni zadevi ni vložil izrednega pravnega sredstva, kar pomeni, da ni izčrpal vseh pravnih sredstev, poleg tega pa gre za spor majhne vrednosti, zato je tožena stranka pravilno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev posebne BPP v zvezi z ustavno pritožbo zoper sodbo, izdano v navedeni pravdni zadevi.
stroški postopka - priglasitev stroškov pritožbenega postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - zavrženje zahteve
Med strankami ni sporno, da sta tožeči stranki zahtevali povračilo stroškov postopka po tem, ko je bil upravni postopek že zaključen z dokončno odločitvijo upravnega organa druge stopnje, zato je bila njuna zahteva pravilno zavržena kot prepozna.
upravni postopek - žalitev upravnega organa - denarna kazen
Tudi po presoji sodišča so tožnikove navedbe v vlogi: "Za maloumno notorično lažnive aparatčike RS MOP IRSOP vi kar lažite vi kar lažite.... A.A., ma vas rad..." s podpisom "Želim vam uspešen dan A.A.", hudo žaljive in nedostojne. Zato soglaša s presojo obeh organov, da je upravni organ prve stopnje, na katerega se vloga nanaša, tožniku za žalitve utemeljeno izrekel denarno kazen v višini, ki ne presega višine določene z zakonom.