brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - zakonec prosilca
Tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pomoči ter v tožbi ne zatrjuje, da ne živi več v življenjski skupnosti z ženo, prav tako ne zatrjuje, da je razvezan. Zato na odločitev ne more imeti vpliva okoliščina, da ima po podatkih iz javnih evidenc tožnik drugo prebivališče kot njegova žena.
mednarodna zaščita - združitev družine - priznan status begunca - nekonsistentnost izjav - dokazovanje sorodstvenih vezi - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Pred izdajo odločbe tožena stranka tožnika ni seznanila z vsemi okoliščinami, zaradi katerih je njegovo prošnjo zavrnila in mu dala možnost, da se do teh okoliščin opredeli, torej da se opredeli do tega, zakaj na rojstnih listih otrok ni njegovega imena, zakaj najprej ni povedal o otrocih in glede ostalih relevantnih okoliščin v tem postopku.
ZKme-1 člen 165. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 17.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - zgodnje upokojevanje kmetov - transformacija zemljiško katastrskih parcel za namen zgodnjega upokojevanja
Elaborati transformacije zemljiško katastrskih parcel za namen zgodnjega upokojevanja kmetov so bili izdelani v skladu z naprej predpisanimi pravili in metodami. Kljub temu da se v postopku pojavljajo malenkostne različne velikosti izmer je treba v primeru, ko tožnik uveljavlja določene ugodnosti, ki izhajajo iz kmetijske politike, za katere pa so natančno in taksativno določeni pogoji, izhajati iz tega, da morajo biti vsi pogoji izpolnjeni, da lahko prosilec pridobi določeno ugodnost. Nenazadnje je treba upoštevati tudi načelo enakega obravnavanja prosilcev, zato je pomembno, da so pravila in metode glede transformacije zemljiško katastrskih parcel določene vnaprej in veljajo enako za vse.
priznanje izobrazbe za namen zaposlovanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nezmožnost udeležbe v postopku
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali je bilo tožniku, ki je študij nedvomno začel v času veljavne akreditacije, omogočeno prehodno obdobje po izgubi akreditacije, v katerem je lahko zaključil svoj študij. Glede navedenega dejstva se v upravnem spisu nahajata dva po vsebini nasprotujoča si dopisa. Tožena stranka pa se ni opredelila do navedb iz prvega dopisa, ampak izpodbijana odločba temelji le na dejstvih iz drugega dopisa, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj tožniku pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o ugotovitvah oziroma pojasnilih ENIC-NARIC centra.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt - nelegalna gradnja - izrek odločbe - določljivost izreka
Obveznost, ki je naložena z izpodbijano odločbo, je določljiva. V njej je namreč natančno opisana nelegalna gradnja, iz odločbe pa tudi jasno izhaja, da bo vzpostavitev prejšnjega stanja dosežena z njeno odstranitvijo.
Drugostopni organ je odločil o javni koristi in uvedbi postopka razlastitve za celotno nepremičnino, ki sicer meri 4542 m2, zaradi zahtev razlastitvenih zavezancev – strank z interesom, in s tem kršil 213. člen ZUP, saj je odločil mimo predmeta postopka in prekoračil zahtevek tožnice. V izreku se namreč odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, predmet postopka pa je glede na predlog razlastitev nepremičnine v izmeri 702 m2.
Zgolj prostorski akt ne more prejudicirati obstoja javne koristi, ne glede na to, da se celotna parcela nahaja v območju Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice.
Kot je opozorila tožnica v tožbi, mora organ o zahtevi zavezancev v zvezi z uporabo 99. člena ZUreP-1 odločiti šele z odločbo o razlastitvi in torej šele v tej fazi postopka presoditi, ali so za uporabo te določbe podani razlogi ali ne, in ne že v fazi postopka, ki je presojana v tem upravnem sporu, zaradi česar je bilo upoštevanje tovrstnih navedb zavezancev, ki so očitno tudi vplivale na odločitev, napačno oziroma vsaj preuranjeno.
ZDavP-2 člen 101, 101/1, 101/3. Pravilnik o izvrševanju Zakona o davčnem postopku člen 37, 38, 38/1.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - odpis v izjemnih primerih - daljša bolezen davčnega zavezanca
Samo ugotovitev daljše bolezni oziroma poškodbe ne zadošča za odpis davčnega dolga, ampak je treba ugotoviti tudi, ali bi plačilo davčne obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (prvi odstavek 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku). Te dejanske okoliščine, ki vplivajo na odločitev o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu v izjemnih primerih, je prvostopenjski organ ugotovil pravilno in se na podlagi podatka, da mesečni prihodki tožnice in njenega sina znašajo 1.133,06 EUR, pravilno odločil, da kljub upoštevanju slabšega zdravstvenega stanja tožnice plačilo dolga ne bo ogrozilo njenega preživljanja ali preživljanja njene družine.
razlastitev - pogoji za razlastitev - izguba gospodarskega pomena lastninske pravice na drugih nepremičninah - zemljiški dolg - ugasnitev zemljiškega dolga
Predpogoj za zaključek, da bi z razlastitvijo dela nepremičnin gospodarski pomen izgubila tudi lastninska pravica na preostalih nepremičninah, predstavlja ugotovitev, da je pred razlastitvijo gospodarski pomen za razlastitvenega zavezanca lastninska pravica na teh ostalih nepremičninah dejansko imela, oziroma da ga je imela v povezavi z gospodarskim pomenom lastninske pravice na nepremičninah, ki se razlaščajo, in da je gospodarski pomen lastninske pravice na ostalih nepremičninah zaradi razlastitve izgubljen. Navedeno hkrati pomeni, da je treba ocenjevati izgubo tistega in takšnega gospodarskega pomena lastninske pravice na ostalih nepremičninah, kakršnega so te nepremičnine pred razlastitvijo za zavezanca dejansko imele, ne pa potencialnega ali morebitnega gospodarskega pomena, kakršnega bi lahko imele, pa ga razlastitveni zavezanec pred razlastitvijo ni realiziral in razlastitev na njegovo realizacijo tudi ni vplivala.
Zemljiški dolg, ki je stvarna pravica, lahko ugasne tudi na podlagi 108. člena ZUreP-1. Pogoj za to je, da predlagatelj razlastitve to zahteva, v tem primeru pa mora upravni organ ugotoviti, ali je ugasnitev pravice nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo.
ZTuj-2 člen 31, 37, 37/6, 55, 55/2, 55/2-4. ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 42, 43.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - žrtev kaznivega dejanja - stranka v postopku - pravni interes
Oseba, ki ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, postopka v upravnem sporu ne more začeti.
Stvarno legitimacijo daje materialni predpis, ki določa, kdo ima določeno pravico, obveznost oziroma pravno korist.
Nosilec pravice, o kateri se odloča v postopku - prebivanje v Republiki Sloveniji, je tujec, ki je v skladu z 42. členom ZUP stranka postopka. S tem ko zakon omogoča, da prošnjo za izdajo dovoljenja tujcu lahko vloži tudi njegov delodajalec, daje slednjemu le procesno legitimacijo, ki nima podlage v stvarni legitimaciji (pravici do prebivanja). Glede vseh nadaljnjih procesnih dejanj pa delodajalec lahko nastopa samo kot pooblaščenec tujca. Delodajalec v postopku izdaje dovoljenja tujcu tudi ne more imeti položaja stranskega udeleženca. Tak status ima oseba, ki izkaže pravni interes, ker zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Za zaposlitev tujca ima delodajalec poslovni, ekonomski interes, kar pa ne zadošča, da bi se postopka izdaje dovoljenja za njegovo prebivanje v Republiki Sloveniji udeleževal kot stranski udeleženec.
Neizdaje dovoljenja ni mogoče pogojevati s (pravnomočno) obsodbo, ampak mora biti državni in javni interes varovan že v primeru suma storitve kaznivega dejanja.
evidentiranje urejene meje - načelo zaslišanja stranke - skupni predstavnik - bistvena kršitev določb postopka
Prvostopenjski organ postopka ni vodil v skladu z načelom zaslišanja stranke, saj tožniku ni dal možnosti, da se izjavi se o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V izpodbijani odločbi, ki jo je izdal neposredno po izdaji sklepa, s katerim je tožniku priznal položaj stranke, je ugotovil, da se je tožnik ustne obravnave udeležil kot predstavnik B., in je tedaj dal izjave glede drugih, in ne sedaj spornih parcel. Da bi se lahko izjavil glede teh, kot njihov lastnik, pa iz spisa ne izhaja.
Glede na obrazložitev ni mogoče preveriti, ali je prvostopenjski organ ugotovil, da se, konkretno, meji parcel 1502 in (prejšnje) 2306/3 v delu dotikata ali ne in tudi ni pojasnil, ali je meja parcele 1502 urejena.
ZBPP člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 383a, 383a/4, 399.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - načelo pravičnosti in morale - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžnika.
Določba 399. člena ZFPPIPP točno navaja, kdaj odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo štiri taksativno naštete ovire, med katere pa ne sodi ovira že začetega kazenskega postopka, ki pa še ni končan s pravnomočno sodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu.
ZDoh-2 člen 18, 18-6, 105. ZDavP-2 člen 89. ZUP člen 9.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - višji osebni prejemki - odpis terjatve - drugi dohodki - načelo zaslišanja stranke
Sklep o obnovi postopka je bil pravočasen, ob uvedbi obnove pa so bili nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog dovolj utemeljeno izkazani. Z odločbo o odmeri akontacije dohodnine od drugih dohodkov, izdano A. d.d., so bili namreč za tožnico naknadno ugotovljeni višji osebni prejemki od tistih, ki so bili upoštevani v prvotni odmerni odločbi, kar vpliva na odmero dohodnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj
Z odpovedjo najemne pogodbe in izselitvijo iz stanovanja, v katerem prebiva, bi se tožnica znašla v življenjski stiski. Tožena stranka pa v izpodbijani odločbi presoje tožničinega socialnega položaja in zdravstvenega stanja ni opravila. Izpodbijana odločitev je bila tako sprejela na podlagi pomanjkljive presoje vseh relevantnih razlogov, ki so vplivali na izpolnjevanje najemne pogodbe, zlasti tožničinega zdravstvenega stanja.
Ker je bilo o državljanstvu upravičenca ter nadomestnega upravičenca že pravnomočno odločeno, tožnica ugovorov, ki se nanašajo na ugotovitev državljanstva, ne more več uspešno uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Nosilni razlog za zavrnitev prošnje za BPP je presoja teže in vrste očitanega kaznivega dejanja v zvezi z že predlaganimi dokazi, ki naj bi se v konkretnem kazenskem postopku izvedli, ter ocena tožnikove sposobnosti zagovarjati se tudi brez zagovornika. Tožniku je tožena stranka pravilno pojasnila, da mu pošten postopek (ob upoštevanju dejstva, da zaradi očitanega kaznivega dejanja ZKP ne zagotavlja obligatorne obrambe) zagotavljajo že načela kazenskega postopka, kot na primer načelo iskanja materialne resnice, ter druga načela, ki v kazenskem postopku sodišče zavezujejo k spoštovanju obdolženčevih z ustavo zagotovljenih pravic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predpostavke odškodninske odgovornosti
Tožena stranka je kot sporno izvzela vprašanje, ali je s strani tožnice zatrjevana škoda na njenem zdravju vzročni zvezi s prometno nesrečo iz leta 1988. Pri odločitvi, da vzročna zveza ni izkazana, se je oprla na mnenje zdravnika cenzorja in prošnji priloženo zdravstveno dokumentacijo. Gre za izvide, ki tudi po presoji sodišča ne dokazujejo vzročne zveze med tožničino prometno nesrečo in njenim zdravstvenim stanjem, čeprav bi po presoji sodišča morala vsaj minimalno stopnjo verjetnost izgleda za uspeh izkazati tožnica.
dohodnina - odmera dohodnine - obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti - načelo gotovosti in seznanjenosti - poseg v pridobljene pravice
Obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti na določen dan ne pomeni odločitve davčnega organa o davčni obveznosti stranke, temveč le obvestilo o stanju, ki ga na določen dan izkazuje uradna evidenca davčnega organa. Obvestilo torej ni ovira za (kasnejšo) odmero davka in z njim, glede na pravno naravo obvestila, tudi ni poseženo v pridobljeno pravico.