davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika - slabo premoženjsko stanje dolžnika - odpis dolga
Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu.
Tožnik v upravnem sporu ne more z uspehom uveljavljati odpisa davčnega dolga.
dohodnina - odmera dohodnine - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - čas odsvojitve kapitala - pritožbena novota
Prvostopenjski davčni organ je utemeljeno upošteval podatke iz napovedi in predloženo cenitev ter na tej podlagi ugotovil vrednost kapitala (nepremičnine) ob odsvojitvi. Pravilno je bila ugotovljena tudi vrednost kapitala ob pridobitvi.
Dejanske okoliščine se lahko upoštevajo le toliko in na takšen način, kot to določa zakon o obdavčenju. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na zaplete pri prodaji nepremičnine oziroma na nerešena lastniška razmerja, kar vse naj bi pripeljalo do tega, da se čas dejanskega prometa z nepremičnino razlikuje od tistega, ki ga izkazuje sklenjena sodna poravnava in ki jo je šteti za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 36, 41, 42, 42/2.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - bistvena kršitev določb postopka
Od tega, ali gre za preverjanje upravičenosti dodelitve nujne BPP od samega začetka (36. člen ZBPP), ali za vmesno ugotavljanje premoženjskega stanja in posledično preverjanje upravičenosti do (nadaljnje) BPP zaradi drugačnega premoženjskega stanja (41. člen ZBPP), je odvisno, katero premoženjsko stanje oziroma kateri predpisi so pravno pomembni za odločitev v konkretnem primeru. Ker v tem primeru te okoliščine niso jasne in tudi ni jasno, po kateri določbi ZBPP je odločitev organa za BPP sprejeta, ali po 36. ali po 41. členu ZBPP, je organ zagrešil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - že zgrajen objekt - legalizacija objekta
Komunalni prispevek je treba plačati tudi v primeru že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje davčne obveznosti
Davčni organ po 111. členu ZDavP-2 lahko zahteva zavarovanje še pred nastankom davčne obveznosti oziroma pred pridobitvijo izvršilnega naslova, torej še pred izdajo odmerne odločbe, kot je to storil v predmetni zadevi. Dovolj je namreč verjetnost, da bo davčna obveznost nastala in njena (verjetna) višina, kar pa je bilo v konkretnem primeru nedvomno podano.
Ker je bilo o državljanstvu upravičenca ter nadomestnega upravičenca že pravnomočno odločeno, tožnica ugovorov, ki se nanašajo na ugotovitev državljanstva, ne more več uspešno uveljavljati.
DDV - dodatna odmera DDV - prejemnika blaga ali storitev kot plačniki DDV - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbena dela
Izpodbijana odločba se v delu, ki se nanaša na prejete račune za dobavo materiala od povezane osebe B. d.o.o. ne da preizkusiti. Kršena so pravila postopka, saj razlogi, ki jih navaja davčni organ niso preverljivi in razvidni iz obrazložitve izpodbijane odločbe, nepopolno pa je tudi ugotovljeno dejansko stanje. Vse to ima za posledico nepravilno uporabo materialnega prava, to je določbe 76.a člena ZDDV-1 glede vprašanja ali so tožniku opravljena gradbena dela v smislu a) točke 76.a člena ZDDV-1 oziroma ali gre za institut obrnjene davčne obveznosti oziroma je ostalo nepojasnjeno, kaj je bilo dejansko zaračunano tožniku s strani povezane osebe.
evidentiranje urejene meje - načelo zaslišanja stranke - skupni predstavnik - bistvena kršitev določb postopka
Prvostopenjski organ postopka ni vodil v skladu z načelom zaslišanja stranke, saj tožniku ni dal možnosti, da se izjavi se o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V izpodbijani odločbi, ki jo je izdal neposredno po izdaji sklepa, s katerim je tožniku priznal položaj stranke, je ugotovil, da se je tožnik ustne obravnave udeležil kot predstavnik B., in je tedaj dal izjave glede drugih, in ne sedaj spornih parcel. Da bi se lahko izjavil glede teh, kot njihov lastnik, pa iz spisa ne izhaja.
Glede na obrazložitev ni mogoče preveriti, ali je prvostopenjski organ ugotovil, da se, konkretno, meji parcel 1502 in (prejšnje) 2306/3 v delu dotikata ali ne in tudi ni pojasnil, ali je meja parcele 1502 urejena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninski zahtevek - načelo proste presoje dokazov
Tožena stranka je v skladu z določbo 8. člena ZUP v povezavi z določbo 10. člena ZUP, pred odločitvijo presodila vsa predložena dokazila, kot je Poročilo o prometni nesreči ter izjavo voznika, ter ugotovila, da uradna listina o prometni nezgodi ne potrjuje tožnikove udeležbe v tej nezgodi, niti posledic oziroma udeležbe v prometni nesreči ni mogoče razbrati iz priloženih zdravniških potrdil, pridobljenih v postopku zdravljenja očesa. Ker je tožena stranka ocenila vse zbrane podatke ter to presojo subsumirala pod zakonske določbe (OZ) ter na podlagi tega ugotovila, da za izplačilo odškodnine niso izpolnjene temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, je glede verjetnosti obstoja posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti utemeljeno sprejela drugačen zaključek, kot ga zatrjuje tožnik v tožbi.
Tožnik tudi tožbi ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko ocenilo, da gre za posojilo in da bi obenem lahko iz njih razbralo, da bi bilo nakazilo lahko v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči neupoštevno v smislu ugotavljanja višine prejemkov in presoje v smislu preverjanja izpolnjevanja finančnih pogojev iz 13. člena ZBPP. Zgolj bančni izpisek, ki ga je tožbi priložil tožnik, ne zadošča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predpostavke odškodninske odgovornosti
Tožena stranka je kot sporno izvzela vprašanje, ali je s strani tožnice zatrjevana škoda na njenem zdravju vzročni zvezi s prometno nesrečo iz leta 1988. Pri odločitvi, da vzročna zveza ni izkazana, se je oprla na mnenje zdravnika cenzorja in prošnji priloženo zdravstveno dokumentacijo. Gre za izvide, ki tudi po presoji sodišča ne dokazujejo vzročne zveze med tožničino prometno nesrečo in njenim zdravstvenim stanjem, čeprav bi po presoji sodišča morala vsaj minimalno stopnjo verjetnost izgleda za uspeh izkazati tožnica.
ZBPP člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 383a, 383a/4, 399.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - načelo pravičnosti in morale - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžnika.
Določba 399. člena ZFPPIPP točno navaja, kdaj odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo štiri taksativno naštete ovire, med katere pa ne sodi ovira že začetega kazenskega postopka, ki pa še ni končan s pravnomočno sodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti - načelo pravičnosti in morale
Organ za BPP mora pri presoji vsake prošnje za dodelitev BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganja pravnih učinkov le tega, pri čemur pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
Tožena stranka je nerazumnost tožnikovega predloga za odpust obveznosti presojala predvsem z vidika 408. člena ZFPPIPP (v delu, ki se nanaša na dolgovane davke in prispevke), v delu, ki se nanaša na dolgovana plačila glob in prekrškov, pa se je oprla na pojem pravičnosti in morale, obrazložen s tožnikovo zdravstveno sposobnostjo za opravljanje dela in njegovo starost. Po presoji sodišča je s tako razlago presegla pristojnost, ki ji gre na podlagi določbe 24. člena ZBPP.
razlastitev - pogoji za razlastitev - izguba gospodarskega pomena lastninske pravice na drugih nepremičninah - zemljiški dolg - ugasnitev zemljiškega dolga
Predpogoj za zaključek, da bi z razlastitvijo dela nepremičnin gospodarski pomen izgubila tudi lastninska pravica na preostalih nepremičninah, predstavlja ugotovitev, da je pred razlastitvijo gospodarski pomen za razlastitvenega zavezanca lastninska pravica na teh ostalih nepremičninah dejansko imela, oziroma da ga je imela v povezavi z gospodarskim pomenom lastninske pravice na nepremičninah, ki se razlaščajo, in da je gospodarski pomen lastninske pravice na ostalih nepremičninah zaradi razlastitve izgubljen. Navedeno hkrati pomeni, da je treba ocenjevati izgubo tistega in takšnega gospodarskega pomena lastninske pravice na ostalih nepremičninah, kakršnega so te nepremičnine pred razlastitvijo za zavezanca dejansko imele, ne pa potencialnega ali morebitnega gospodarskega pomena, kakršnega bi lahko imele, pa ga razlastitveni zavezanec pred razlastitvijo ni realiziral in razlastitev na njegovo realizacijo tudi ni vplivala.
Zemljiški dolg, ki je stvarna pravica, lahko ugasne tudi na podlagi 108. člena ZUreP-1. Pogoj za to je, da predlagatelj razlastitve to zahteva, v tem primeru pa mora upravni organ ugotoviti, ali je ugasnitev pravice nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice EU - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Davčni organ je pri ugotavljanju davčne osnove kot izhodišče uporabil orientacijske vrednosti motornih vozil iz katalogov za vrednotenje vozil, kar pa mora obrazložiti na način, da se odločitev lahko preizkusi oz. mora pojasniti, kako so te vrednosti vplivale na davčno osnovo. Tega davčni organ v konkretnem primeru ne pojasni, čeprav ugotavlja razlike v cenah med trgom v Sloveniji in Nemčiji. Čeprav je davčni organ v obrazložitvi navedel, da je upošteval tudi druge okoliščine konkretnega primera, pa temu ni tako, saj ni pojasnil katere okoliščine konkretnega primera so bile upoštevane, zato odločitve tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti, nepopolno pa je ugotovljeno tudi dejansko stanje.
brezplačna pravna pomoč - sposobnost biti stranka - začasni skrbnik - dolžnosti začasnega skrbnika
T
ožnik je v obravnavani zadevi tožbo vložil sam,
ker pa ni procesno sposoben v smislu vložitve tožbe,
je sodišče v nadaljevanju postopka ugotavljalo, ali bi bilo treba od njegovega skrbnika zahtevati ustrezno ukrepanje, tj. morebitno odobritev tožnikove tožbe.
V obravnavani zadevi s štampiljke na izpodbijani odločbi in iz tožnikovih navedb v tožbi izhaja, da je bila izpodbijana odločba dejansko vročena tožnikovemu skrbniku - CSD Domžale. To pomeni, da je bil tožnikov skrbnik že v fazi upravnega postopka pritegnjen v postopek. S tem je bila vzpostavljena tudi njegova možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Ker niso izkazani razlogi za dvom sodišča v delo skrbnika, je bilo po presoji sodišča s tem tožniku zagotovljena možnost, da uveljavi pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva. V obravnavanem primeru tako ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo treba odpraviti na način, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato sodišče slednjega ni pozivalo na odobritev tožbe, temveč jo je zavrglo.
evidentiranje parcelacije - pogoji za izvedbo parcelacije - urejena meja - soglasje lastnikov - izven nivojsko križanje železniških prog
Sporni primer se obravnava po specialnih zakonskih določbah ZUPUDPP, ki glede na prostorske ureditve javnega pomena (2. člen) štejejo kot takšne tudi področje železniške infrastrukture (druga alinea drugega odstavka 2. člena).
Glede na to, da postopkovne določbe 36., 37., 38. in 39. člena ZEN v teh postopkih državnega pomena ne veljajo in glede na določbo šestega odstavka 48. člena ZEN, ki določa, da soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno ter ob listinsko izkazanih vabljenjih tožnice ter pooblaščenca v upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da je bil postopek izveden pravilno po veljavnih zakonskih določbah.
ZTuj-2 člen 31, 37, 37/6, 55, 55/2, 55/2-4. ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 42, 43.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - žrtev kaznivega dejanja - stranka v postopku - pravni interes
Oseba, ki ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, postopka v upravnem sporu ne more začeti.
Stvarno legitimacijo daje materialni predpis, ki določa, kdo ima določeno pravico, obveznost oziroma pravno korist.
Nosilec pravice, o kateri se odloča v postopku - prebivanje v Republiki Sloveniji, je tujec, ki je v skladu z 42. členom ZUP stranka postopka. S tem ko zakon omogoča, da prošnjo za izdajo dovoljenja tujcu lahko vloži tudi njegov delodajalec, daje slednjemu le procesno legitimacijo, ki nima podlage v stvarni legitimaciji (pravici do prebivanja). Glede vseh nadaljnjih procesnih dejanj pa delodajalec lahko nastopa samo kot pooblaščenec tujca. Delodajalec v postopku izdaje dovoljenja tujcu tudi ne more imeti položaja stranskega udeleženca. Tak status ima oseba, ki izkaže pravni interes, ker zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Za zaposlitev tujca ima delodajalec poslovni, ekonomski interes, kar pa ne zadošča, da bi se postopka izdaje dovoljenja za njegovo prebivanje v Republiki Sloveniji udeleževal kot stranski udeleženec.
Neizdaje dovoljenja ni mogoče pogojevati s (pravnomočno) obsodbo, ampak mora biti državni in javni interes varovan že v primeru suma storitve kaznivega dejanja.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - program aktivne politike zaposlovanja - kršitev obveznosti
Iz listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bil tožnik seznanjen s potrebnimi podatki za izpolnitev svoje pogodbene obveznosti (od tega je tudi odvisna njegova pravica do vpisa v evidenco brezposelnih oseb in z nje izvirajoče druge pravice brezposelnih), glede na to, da iz upravnega spisa izhajajoč uradni zaznamek svetovalke zaposlitve z dne 9. 11. 2011 ne zadošča za presojo, ali je bil tožniku dejansko tudi vročen Zaposlitveni načrt s pripeto zloženko izvajalca programa s tedenskim urnikom in lokacijo delavnice.
ZUP člen 248, 248/2, 248/3. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 1020 člen 9. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 v letih 2010-2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - uveljavljanje plačilnih pravic - znižanje plačila - obrazložitev odločbe
Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega organa o trikratni kršitvi obtežbe na tožnikovem KMG-ju in posledično znižanje zneska zahtevkov KOP za leto 2010 za 100% na podlagi določbe 24. člena Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013. Obrazložitev prvostopne odločbe je sicer pomanjkljiva tako glede navedb o dejanskih ugotovitvah postopka in dokazih, relevantnih za odločitev, kot glede navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba. Vendar pa je drugostopni organ v pritožbeni odločbi navedene pomanjkljivosti odpravil v skladu z določbo drugega in tretjega odstavka 248. člena ZUP.