DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava - nabava odpadnega materiala
V konkretni zadevi niso pojasnjene objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi, razlogi, ki pa se nanj sklicuje prvostopenjski organ in tožena stranka pa niso zadostni glede na novejšo sodno prakso SEU. Pri presoji tožnikovega subjektivnega elementa se kot relevantne okoliščine ne morejo upoštevati tudi nezakonitosti, ki so na strani izdajateljev računov. Ostalih objektivnih okoliščin na strani tožnika pa davčni organ ni raziskal v zadostni meri in na način, da bi iz njih sodišče lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zavrnitev zahtevka
Ker je bila odločba prvostopnega davčnega organa z dne 7. 12. 2011, na čigar ugotovitvah v celoti temelji izpodbijana odločba, odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu davčnemu organu, to pomeni, da je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijane odločbe in jo je že iz tega razloga treba odpraviti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - zamuda roka za vložitev tožbe - socialni spor
Tožnica je podala prošnjo za BPP za dopolnitev oziroma popravo svoje tožbe zoper odločbo ZPIZ-a in ne za njeno vložitev. To pa, kot priznava tudi toženka, pomeni, da je bilo v izpodbijani odločbi napačno ugotovljeno, da tožnica v omenjeni zadevi ni vložila tožbe na Delovno in socialno sodišče, s čimer naj bi rok za vložitev te tožbe zamudila. Tožničina prošnja zato iz tega razloga ne more biti nerazumna.
ZUP člen 248, 248/2, 248/3. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 1020 člen 9. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 v letih 2010-2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - uveljavljanje plačilnih pravic - znižanje plačila - obrazložitev odločbe
Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega organa o trikratni kršitvi obtežbe na tožnikovem KMG-ju in posledično znižanje zneska zahtevkov KOP za leto 2010 za 100% na podlagi določbe 24. člena Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013. Obrazložitev prvostopne odločbe je sicer pomanjkljiva tako glede navedb o dejanskih ugotovitvah postopka in dokazih, relevantnih za odločitev, kot glede navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba. Vendar pa je drugostopni organ v pritožbeni odločbi navedene pomanjkljivosti odpravil v skladu z določbo drugega in tretjega odstavka 248. člena ZUP.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - program aktivne politike zaposlovanja - kršitev obveznosti
Iz listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bil tožnik seznanjen s potrebnimi podatki za izpolnitev svoje pogodbene obveznosti (od tega je tudi odvisna njegova pravica do vpisa v evidenco brezposelnih oseb in z nje izvirajoče druge pravice brezposelnih), glede na to, da iz upravnega spisa izhajajoč uradni zaznamek svetovalke zaposlitve z dne 9. 11. 2011 ne zadošča za presojo, ali je bil tožniku dejansko tudi vročen Zaposlitveni načrt s pripeto zloženko izvajalca programa s tedenskim urnikom in lokacijo delavnice.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - odškodninski zahtevek
Tožnik je predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani s pozivom z dne 28. 5. 2013 pozval, da o njegovi prošnji odloči v nadaljnjih sedmih dneh, sicer bo vložil tožbo in obenem zahteval odškodnino, s čimer je procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka organa izpolnjena.
V upravnem sporu sodišče lahko odloči tudi o tožnikovem zahtevku, da se mu povrne škoda, vendar v primeru, če samo odloča o stvari (prvi odstavek 67. člena ZUS-1) in ker procesne predpostavke za odločanje o odškodninskem zahtevku v upravnem sporu niso bile izpolnjene, je sodišče moralo v tem delu tožbo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninski zahtevek - načelo proste presoje dokazov
Tožena stranka je v skladu z določbo 8. člena ZUP v povezavi z določbo 10. člena ZUP, pred odločitvijo presodila vsa predložena dokazila, kot je Poročilo o prometni nesreči ter izjavo voznika, ter ugotovila, da uradna listina o prometni nezgodi ne potrjuje tožnikove udeležbe v tej nezgodi, niti posledic oziroma udeležbe v prometni nesreči ni mogoče razbrati iz priloženih zdravniških potrdil, pridobljenih v postopku zdravljenja očesa. Ker je tožena stranka ocenila vse zbrane podatke ter to presojo subsumirala pod zakonske določbe (OZ) ter na podlagi tega ugotovila, da za izplačilo odškodnine niso izpolnjene temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, je glede verjetnosti obstoja posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti utemeljeno sprejela drugačen zaključek, kot ga zatrjuje tožnik v tožbi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - prehod terjatve do nasprotne stranke iz naslova stroškov postopka na Republiko Slovenijo - pobot - odškodnina za nepremoženjsko škodo - preživnina
S prehodom terjatve iz naslova stroškov postopka na Republiko Slovenijo je ta vstopila v razmerje do nasprotne stranke kot upnica. Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da medsebojni pobot stroškov glede na uspeh posamezne stranke v sodnem postopku ni dovoljen, kolikor je eni od strank odobrena BPP. Čim je tako, bi glede na določila 46. in 48. člena ZBPP toženka sporne sodne stroške iz pravdnega postopka morala terjati ne od tožnice, pač pa od tožničinih nasprotnih strank v pravdi.
Sodišče se strinja z mnenjem toženke, da se je po prej veljavnem 47. členu ZBPP izjema nanašala na preživnino ali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti, po zdaj veljavnem 48. členu ZBPP pa na primere pridobitve preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, za kar v obravnavanem primeru ni šlo. Pri tem pa sodišče opozarja na dikcijo 48. člena ZBPP, po katerem je upravičenec do BPP dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom zakona. Do izterjave stroškov oziroma povrnitve stroškov s strani nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP namreč v konkretnem primeru dejansko še ni prišlo.
brezplačna pravna pomoč - sposobnost biti stranka - začasni skrbnik - dolžnosti začasnega skrbnika
T
ožnik je v obravnavani zadevi tožbo vložil sam,
ker pa ni procesno sposoben v smislu vložitve tožbe,
je sodišče v nadaljevanju postopka ugotavljalo, ali bi bilo treba od njegovega skrbnika zahtevati ustrezno ukrepanje, tj. morebitno odobritev tožnikove tožbe.
V obravnavani zadevi s štampiljke na izpodbijani odločbi in iz tožnikovih navedb v tožbi izhaja, da je bila izpodbijana odločba dejansko vročena tožnikovemu skrbniku - CSD Domžale. To pomeni, da je bil tožnikov skrbnik že v fazi upravnega postopka pritegnjen v postopek. S tem je bila vzpostavljena tudi njegova možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Ker niso izkazani razlogi za dvom sodišča v delo skrbnika, je bilo po presoji sodišča s tem tožniku zagotovljena možnost, da uveljavi pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva. V obravnavanem primeru tako ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo treba odpraviti na način, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato sodišče slednjega ni pozivalo na odobritev tožbe, temveč jo je zavrglo.
davek od premoženja - poslovni prostor - solastnik poslovnega prostora - nepravilna ugotovitev dejanskega stanja
Tožeča stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po pregledu vseh listin, ki se nahajajo v spisu, sodišče namreč ugotavlja, da je tožnik v davčni napovedi kot (so)lastnika poslovnega prostora, ki je predmet odmere, navedel tudi družbo A. d.o.o. Drugačno dejansko stanje davčni organ brez preveritve zemljiškoknjižnega stanja ugotavlja na podlagi izjave B.B., da poslovni prostor oddaja družbi. Zaradi napačne presoje izvedenega dokaza je tako ostalo v zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 36, 41, 42, 42/2.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - bistvena kršitev določb postopka
Od tega, ali gre za preverjanje upravičenosti dodelitve nujne BPP od samega začetka (36. člen ZBPP), ali za vmesno ugotavljanje premoženjskega stanja in posledično preverjanje upravičenosti do (nadaljnje) BPP zaradi drugačnega premoženjskega stanja (41. člen ZBPP), je odvisno, katero premoženjsko stanje oziroma kateri predpisi so pravno pomembni za odločitev v konkretnem primeru. Ker v tem primeru te okoliščine niso jasne in tudi ni jasno, po kateri določbi ZBPP je odločitev organa za BPP sprejeta, ali po 36. ali po 41. členu ZBPP, je organ zagrešil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti - načelo pravičnosti in morale
Organ za BPP mora pri presoji vsake prošnje za dodelitev BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganja pravnih učinkov le tega, pri čemur pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
Tožena stranka je nerazumnost tožnikovega predloga za odpust obveznosti presojala predvsem z vidika 408. člena ZFPPIPP (v delu, ki se nanaša na dolgovane davke in prispevke), v delu, ki se nanaša na dolgovana plačila glob in prekrškov, pa se je oprla na pojem pravičnosti in morale, obrazložen s tožnikovo zdravstveno sposobnostjo za opravljanje dela in njegovo starost. Po presoji sodišča je s tako razlago presegla pristojnost, ki ji gre na podlagi določbe 24. člena ZBPP.
DDV - dodatna odmera DDV - prejemnika blaga ali storitev kot plačniki DDV - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbena dela
Izpodbijana odločba se v delu, ki se nanaša na prejete račune za dobavo materiala od povezane osebe B. d.o.o. ne da preizkusiti. Kršena so pravila postopka, saj razlogi, ki jih navaja davčni organ niso preverljivi in razvidni iz obrazložitve izpodbijane odločbe, nepopolno pa je tudi ugotovljeno dejansko stanje. Vse to ima za posledico nepravilno uporabo materialnega prava, to je določbe 76.a člena ZDDV-1 glede vprašanja ali so tožniku opravljena gradbena dela v smislu a) točke 76.a člena ZDDV-1 oziroma ali gre za institut obrnjene davčne obveznosti oziroma je ostalo nepojasnjeno, kaj je bilo dejansko zaračunano tožniku s strani povezane osebe.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - že zgrajen objekt - legalizacija objekta
Komunalni prispevek je treba plačati tudi v primeru že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZSPJS člen 5, 5/1. ZDR člen 127.
državni pravobranilec - plača državnega pravobranilca - znižanje plače državnega pravobranilca - stvarna pristojnost - delovni spor -
Ob upoštevanju določb ZSPJS in ZDR je med predmete spora v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja, upoštevaje tudi sistematiko ZDR, treba šteti plačo kot celoto, torej vse njene sestavine (tako osnovno plačo, kot tudi dodatke in delovno uspešnost) ter njeno višino, na kar pa vpliva tudi uvrstitev v plačni razred. Za presojo zakonitosti takšne odločitve pa je tožnici zagotovljeno sodno varstvo pred krajevno pristojnim Delovnim sodiščem v Celju.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave
Davčni zavezanec lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane s posebno vlogo, vloženo na podlagi drugega odstavka 270. člena ZDavP-2, ali v ugovoru zoper informativni izračun, če bodisi ni vložil posebne vloge na podlagi drugega odstavka 270. člena ZDavP-2 ali pa je želel, da se posebna olajšava za vzdrževane družinske člane uveljavlja drugače, kot je to navedel v vlogi.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge
V obravnavanem upravnem sporu je sporno vprašanje, ali je bila vloga za odobritev pravnega posla utemeljeno zavrnjena. Prvostopenjski organ je namreč vlogo oziroma pravni posel pridobitve lastninske pravice na kmetijskem zemljišču po priloženi pogodbi o ustanovitvi odkupne pravice in stvarnega bremena z dne 16. 6. 2011 zavrnil z izpodbijano odločbo (ki je bila izdana v času teka 30 dnevnega roka za sprejemanje ponudb), na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, torej iz razloga, ker promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika - slabo premoženjsko stanje dolžnika - odpis dolga
Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu.
Tožnik v upravnem sporu ne more z uspehom uveljavljati odpisa davčnega dolga.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje davčne obveznosti
Davčni organ po 111. členu ZDavP-2 lahko zahteva zavarovanje še pred nastankom davčne obveznosti oziroma pred pridobitvijo izvršilnega naslova, torej še pred izdajo odmerne odločbe, kot je to storil v predmetni zadevi. Dovolj je namreč verjetnost, da bo davčna obveznost nastala in njena (verjetna) višina, kar pa je bilo v konkretnem primeru nedvomno podano.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Stranka, ki prosi za brezplačno pravno pomoč, ni dolžna navajati pravne podlage zahtevka. Organ za brezplačno pravno pomoč mora namreč sam poznati pravo ter sodno prakso, pomembno za presojo verjetnega izgleda za uspeh.