brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - odškodninski zahtevek
Tožnik je predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani s pozivom z dne 28. 5. 2013 pozval, da o njegovi prošnji odloči v nadaljnjih sedmih dneh, sicer bo vložil tožbo in obenem zahteval odškodnino, s čimer je procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka organa izpolnjena.
V upravnem sporu sodišče lahko odloči tudi o tožnikovem zahtevku, da se mu povrne škoda, vendar v primeru, če samo odloča o stvari (prvi odstavek 67. člena ZUS-1) in ker procesne predpostavke za odločanje o odškodninskem zahtevku v upravnem sporu niso bile izpolnjene, je sodišče moralo v tem delu tožbo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninski zahtevek - načelo proste presoje dokazov
Tožena stranka je v skladu z določbo 8. člena ZUP v povezavi z določbo 10. člena ZUP, pred odločitvijo presodila vsa predložena dokazila, kot je Poročilo o prometni nesreči ter izjavo voznika, ter ugotovila, da uradna listina o prometni nezgodi ne potrjuje tožnikove udeležbe v tej nezgodi, niti posledic oziroma udeležbe v prometni nesreči ni mogoče razbrati iz priloženih zdravniških potrdil, pridobljenih v postopku zdravljenja očesa. Ker je tožena stranka ocenila vse zbrane podatke ter to presojo subsumirala pod zakonske določbe (OZ) ter na podlagi tega ugotovila, da za izplačilo odškodnine niso izpolnjene temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, je glede verjetnosti obstoja posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti utemeljeno sprejela drugačen zaključek, kot ga zatrjuje tožnik v tožbi.
ZTuj-2 člen 31, 37, 37/6, 55, 55/2, 55/2-4. ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 42, 43.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - žrtev kaznivega dejanja - stranka v postopku - pravni interes
Oseba, ki ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, postopka v upravnem sporu ne more začeti.
Stvarno legitimacijo daje materialni predpis, ki določa, kdo ima določeno pravico, obveznost oziroma pravno korist.
Nosilec pravice, o kateri se odloča v postopku - prebivanje v Republiki Sloveniji, je tujec, ki je v skladu z 42. členom ZUP stranka postopka. S tem ko zakon omogoča, da prošnjo za izdajo dovoljenja tujcu lahko vloži tudi njegov delodajalec, daje slednjemu le procesno legitimacijo, ki nima podlage v stvarni legitimaciji (pravici do prebivanja). Glede vseh nadaljnjih procesnih dejanj pa delodajalec lahko nastopa samo kot pooblaščenec tujca. Delodajalec v postopku izdaje dovoljenja tujcu tudi ne more imeti položaja stranskega udeleženca. Tak status ima oseba, ki izkaže pravni interes, ker zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Za zaposlitev tujca ima delodajalec poslovni, ekonomski interes, kar pa ne zadošča, da bi se postopka izdaje dovoljenja za njegovo prebivanje v Republiki Sloveniji udeleževal kot stranski udeleženec.
Neizdaje dovoljenja ni mogoče pogojevati s (pravnomočno) obsodbo, ampak mora biti državni in javni interes varovan že v primeru suma storitve kaznivega dejanja.
dohodnina - odmera dohodnine - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - čas odsvojitve kapitala - pritožbena novota
Prvostopenjski davčni organ je utemeljeno upošteval podatke iz napovedi in predloženo cenitev ter na tej podlagi ugotovil vrednost kapitala (nepremičnine) ob odsvojitvi. Pravilno je bila ugotovljena tudi vrednost kapitala ob pridobitvi.
Dejanske okoliščine se lahko upoštevajo le toliko in na takšen način, kot to določa zakon o obdavčenju. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na zaplete pri prodaji nepremičnine oziroma na nerešena lastniška razmerja, kar vse naj bi pripeljalo do tega, da se čas dejanskega prometa z nepremičnino razlikuje od tistega, ki ga izkazuje sklenjena sodna poravnava in ki jo je šteti za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2.
ZBPP člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 383a, 383a/4, 399.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - načelo pravičnosti in morale - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžnika.
Določba 399. člena ZFPPIPP točno navaja, kdaj odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo štiri taksativno naštete ovire, med katere pa ne sodi ovira že začetega kazenskega postopka, ki pa še ni končan s pravnomočno sodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu.
davek od premoženja - poslovni prostor - solastnik poslovnega prostora - nepravilna ugotovitev dejanskega stanja
Tožeča stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po pregledu vseh listin, ki se nahajajo v spisu, sodišče namreč ugotavlja, da je tožnik v davčni napovedi kot (so)lastnika poslovnega prostora, ki je predmet odmere, navedel tudi družbo A. d.o.o. Drugačno dejansko stanje davčni organ brez preveritve zemljiškoknjižnega stanja ugotavlja na podlagi izjave B.B., da poslovni prostor oddaja družbi. Zaradi napačne presoje izvedenega dokaza je tako ostalo v zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
V predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da tožnik v tožbi ni izkazal pravnega interesa za njeno vložitev, saj ni izkazal možnosti, da bi se z vloženim upravnim sporom njegov položaj lahko izboljšal, zato je bilo potrebno tožbo zavreči.