javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programov in projektov slovencev v zamejstvu in po svetu - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Iz upravnih spisov sicer izhaja, da projektom, ki bodo dosegli manj kot 50 točk, sredstva ne bodo dodeljena, vendar pri tem iz upravnih spisov in iz ocenjevalnih listov ni razvidno, zakaj je bilo posameznemu projektu dodeljeno določeno število točk. Razlogi za oceno in odločitev tudi niso razvidni iz izpodbijane odločbe, v kateri je poleg zaključka, ki je enak zaključku strokovne komisije, navedena zgolj pravna podlaga za odločitev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe torej manjka tako opredelitev glede vlog tožeče stranke, kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vsake od vlog narekujejo izvedeni vsebinski zaključek in posledično zavrnitev vloge. To pomeni, da manjkajo tisti elementi obrazložitve, ki omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, oziroma, ki še pred tem stranki omogočajo, da učinkovito uveljavlja pravno varstvo. Čim je tako, gre za bistveno kršitev pravil postopka iz 214. člena ZUP, ki ima za posledico odpravo odločbe.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nakup stanovanja - drugi dohodki - načelo zaslišanja stranke
Tožnica in sozavezanec sta bila že v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pri A. d.d. kot kupca nepremičnine zaprošena, da posredujeta dokumentacijo oziroma pojasnila v zvezi z nakupom nepremičnine, ter da sta imela torej možnost oziroma celo dolžnost, da sodelujeta v inšpekcijskem postopku. Tožnici je bil tudi v obnovljenem odmernem postopku vročen ustrezni del zapisnika o inšpekcijskem pregledu pri A. d.d. Zato ne drži njena tožbena trditev, da ni imela možnosti izreči se o ugotovitvah, zbranih v inšpekcijskem pregledu. Prav tako ne drži trditev, da se drugostopenjski organ o pritožbenih očitkih v tej zvezi ni izrekel.
Razlogi izpodbijane in drugostopenjske odločbe so dovolj jasni tudi v pogledu izračunanega zneska drugih dohodkov, ki odpade na tožnico. Iz obrazložitve obeh odločb dovolj jasno izhaja, da predstavlja znesek 72.858,14 EUR premoženjsko korist, ki vključuje tako razliko v ceni kot odpis terjatve, medtem ko se znesek 46.687,83 EUR (oziroma po obrutenju 63.248,88) nanaša zgolj na razliko v ceni, ki je obravnavana v tem postopku. Zatrjevana nedokončnost stanovanja ob njegovem nakupu oziroma prevzemu ni izkazana in je zato pravilen zaključek, da je bilo prodano oziroma kupljeno stanovanje, ki je bilo že primerno za bivanje.
DDV - dodatna odmera DDV - obračun davka od dohodkov pravnih oseb - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbene storitve
Izpodbijana odločba je v delu, ki se nanaša na račune družb B. d.o.o., C. d.o.o. in A. d.o.o., nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ po morebitni dopolnitvi dokaznega postopka ugotoviti ter konkretno obrazložiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Glede na okoliščine primera bo moral jasno in celovito oceniti, ali so podane relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, ali je tožnik vedel oz. moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - izvajanje javne službe - prostorski kompleks
V primerih, ko v zvezi z vračanjem podržavljenih nepremičnin nastopi kolizija med zasebnim interesom in javnim interesom se nepremičnina ohrani v sferi javne službe. „Možnosti nadomestitve nepremičnin“, konkretno zgradb, ni možno razlagati posplošeno, tako da naj bi bilo zgradbo kot tako praviloma mogoče nadomestiti z drugo zgradbo. Šele če je v denacionalizacijskem postopku ugotovljeno, da je možno pridobiti zgradbo, ki bo zadostila navedenemu, je mogoče šteti, da so izpolnjene okoliščine po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen za vrnitev nepremičnine denacionalizacijskemu upravičencu. Ni zadostna že informativna seznanitev o nadomestnih nepremičninah, kjer bi se lahko opravljale dejavnosti javnih služb in bi ugotavljanje konkretnejših okoliščin že preseglo denacionalizacijski postopek.
Pridobitev podatkov od nepremičninskih agencij je eden od načinov preverjanja možnosti nadomestitve podržavljene nepremičnine, vendar pa morajo iz ponudb izhajajoči podatki dati zadostno podlago, da upravni organ lahko preveri, ali je nadomestna stavba glede na konkretno zadevo ustrezna.
Ugotovitev, da podržavljenih nepremičnin, ki sedaj služijo za opravljanje dejavnosti na področju izobraževanja in zdravstva in so bile za ta namen po podržavljenju tudi prenovljene ter za to po potrebi dozidane in prezidane, ni mogoče nadomestiti z drugimi ustreznimi nepremičninami,kar pomeni, da je podana ovira za vrnitev v naravi po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 22, 22/1, 22/3, 22/4, 36, 36/1, 36/2. ZUJF člen 152. ZPP člen 82.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - procesna sposobnost - skrbnik - začasni zastopnik
Po ugotovitvi, da tožnik s povprečnim mesečnim zneskom pokojnine 823,83 EUR presega 520,00 EUR, se organ za BPP pravilno ni spuščal v presojo vsebinske razumnosti njegove prošnje za dodelitev BPP in drugih zakonsko določeni pogojev, saj mora prosilec za BPP izpolnjevati oba pogoja: finančnega in vsebinskega.
Ker je bil tožniku že postavljen stalni skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, okoliščine iz 82. člena ZPP niso podane, zaradi česar je sodišče predlog tožnika za postavitev začasnega zastopnika zavrnilo.
V skladu z določbami prvega in drugega odstavka 72. člena ZIL-1 predstavlja dejansko podlago za izdajo izpodbijane odločbe, ugotovitev obstoja pravnomočne sodbe, s katero je ugotovljena ničnost predmetne znamke; obstoj take pravnomočne sodbe pa v obravnavani zadevi ni niti sporen. Zavrnilna sodba glede izpodbijanega akta ter pritrditev temu aktu kot pravilnemu in zakonitemu namreč ne moreta dajati podlage za priznanje zahtevka za povrnitev škode, ki naj bi (tožniku) nastala zaradi izvrševanja izpodbijanega akta (prvi odstavek 67. člena ZUS-1).
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - premoženje prosilca - razpolaganje z nepremičnino
Ker je tožnik v obrazcu ''prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči'' zase, za svojo ženo ter svojega sina navedel, da nepremičnega premoženja nimajo, kar pa se je glede na podatke iz uradnih evidenc (portala GURS ter zemljiške knjige) izkazalo za neresnično, je organ za BPP imel materialnopravno podlago za sprejem zaključka, da tožnik v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tako, da stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, vendar pa (zgolj) nemožnost razpolaganja s premoženjem ne pomeni, da stečajni dolžnik premoženja več nima, kot to zmotno razloguje tožnik, temveč je (še vedno) njegov lastnik.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - zaposlitev za polovični delovni čas - povprečenje
Dejstvo, da je bil tožnik zaposlen le za polovični delovni čas, seveda vpliva na višino plače, vendar sam način zaposlitve še ne dokazuje višine plače, ta pa je bistvena za odmero dohodnine. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je bila dohodnina tožniku odmerjena na podlagi podatkov, ki jih je na REK obrazcih posredoval njegov delodajalec. Tožnik tekom postopka ni niti zatrjeval, da so ti podatki napačni, niti ni navajal, kakšen znesek plače bi moral biti upoštevan, koliko je dejansko prejel in tudi ne, da je bila akontacija dohodnine morda že plačana.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku dohodnina odmerjena ob upoštevanju 103. člena ZDoh-1 po stopnji 16%, kar je najnižja možna stopnja, zato tožnik z ugovorom glede povprečenja, ki je tudi protispisen, ne more uspeti.
komasacija - komasacijski upravičenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva dokumentacija upravnega spisa
Ker je odstopljena dokumentacija upravnega spisa pomanjkljiva, sodišče ni moglo nesporno zaključiti, ali je prvotna komasacijska odločba, ki se nanaša na prvotnega komasacijskega udeleženca, res pravnomočna. Slednje bi bilo razlog, da za predmetni upravni postopek in za izdajo izpodbijane odločbe sploh ne obstaja pravna podlaga.
ZDavP-2 člen 157, 157/2. ZUP člen 68, 87, 100, 101, 246.
davčna izvršba - vročitev sklepa o izvršbi - pritožba - rok za vložitev pritožbe - odločba Ustavnega sodišča - zavrženje pritožbe
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je razumljivo pojasnjeno, da je 18. 5. 2012 datum, ki ga je toženka upoštevala kot skrajni rok (v korist tožnika) v smislu začetka teka roka za vložitev pritožbe, in sicer glede na sklep o prekinitvi postopka in glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012, s katero so bili razveljavljeni členi od 1 do 17 ZPOUOOD. Obrazloženo je, da je tudi v primeru, če bi se glede teka pritožbenega roka upoštevala v zvezi z ZPOUOOD izdana odločba Ustavnega sodišča, pritožba, ki jo je tožnik vložil dne 9. 7. 2012, vložena prepozno.
ZGO-1 člen 146, 146/1, 153. ZUP člen 144, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Dejstvo, da investitorka pred izdajo ukrepa gradbenega inšpektorja ni imela možnosti, da se v zadevi izjavi, samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - obročno vračilo - subrogacija - terjatve v korist države - sodna poravnava
Sodba v zadevi opr. št. P 941/2007 je postala pravnomočna 12. 9. 2011. Zato nanjo (in na tožnikovo obveznost plačila stroškov) ne more vplivati pogojna sodna poravnava, sklenjena dne 9. 10. 2012 (v zadevi opr. št. P 670/2011), v kateri je bilo zapisano, da vsaka stranka nosi svoje stroške vseh pravdnih postopkov, v katerih sta udeleženi.
Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom člen 16, 16/1, 16/2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 15, 15/2. ZDoh člen 5. ZDoh-1 člen 10. ZDoh-2 člen 10.
odmera dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dvojno obdavčevanje
V postopku ni sporno, da tožnik v obravnavanem davčnem obdobju v Nemčiji ni bil prisoten več kot 183 dni in da mu je plačo izplačevala družba, ki je rezident Slovenije. Sporno je dejansko opravljanje zaposlitve in s tem podlaga za to, da se tožnikovi prejemki lahko obdavčijo tudi v Nemčiji, ter pogoja, po katerih se tožnikovi prejemki obdavčijo izključno v Sloveniji le, če prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se plača v njegovem imenu ter če ne gre v breme stalne poslovne enote ali stalne baze, ki jo ima delodajalec v drugi državi. Po presoji sodišča, ob predloženi odločbi o odmeri davka v tujini, tožnikove laične navedbe davčnega organa ne odvezujejo obveznosti, da preveri dejansko podlago odločitve, ki obdavčitve v tujini ne dopušča. Obdavčitev v Nemčiji, do katere ob enakih dejanskih ugotovitvah skladno s konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja ne bi smelo priti, namreč vzbuja dvom v pravilnost dejanskih ugotovitev, kar po presoji sodišča narekuje njihovo preveritev z dodatnim zaslišanjem tožnika ter uradno pridobitev podatkov in dokumentov nemških davčnih organov.
Tožena stranka je pri izračunu dohodka pravilno upoštevala tudi dohodek prosilčinega moža, saj je nesporno, da je zakonska zveza v času izdaje izpodbijane odločbe obstajala. Prošnjo za dodelitev BPP sta podpisala oba, v njej pa tudi nikjer ni navedeno (opombe), da sta prosilka in njen mož v postopku razveze zakonske zveze.
URS člen 53, 53/3. EKČP člen 8. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 25/1, 96.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - ukrep prepovedi vstopa - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno zavrnila izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana. Republika Italija, ki mu je izrekla ukrep prepovedi vstopa, je namreč odgovorila, da ne želi, da se mu izda dovoljenje za prebivanje v RS, tožnik pa v postopku ni izkazal utemeljenih razlogov, kot so humanitarni razlogi ali mednarodne obveznosti, zaradi katerih bi se mu dovoljenje, kljub zabeleženemu ukrepu zavrnitve vstopa, izdalo. Pri odločanju pa je tožena stranka tudi pravilno pretehtala tožnikovo pravico do zasebnega in družinskega življenja (53. člen URS in 8. člen EKČP). Tožnik je sicer poročen s slovensko državljanko, ki pa je ne preživlja. Zakonca nimata skupnih otrok, tožnik pa je ves čas prebivanja v RS, ki je bilo pretežno nezakonito, nezaposlen.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva in dokazi - rok za obnovo postopka
Davčni organ je za dejstvo, da je imel tožnik prilive na bančni račun v Avstriji tudi v letu 2006 (in ne zgolj v letu 2002 in 2003) in za dejstvo, da bi ti prilivi (zaradi njihove narave), mogli pripeljati do drugačne odmere dohodnine za leto 2006, izvedel šele s prejemom odgovora avstrijskega davčnega organa dne 26. 9. 2011, zato je bil sklep o obnovi postopka odmere dohodnine za leto 2006 z dne 27. 10. 2011 sodišča izdan pravočasno, v šestmesečnem subjektivnem roku iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2.
Tožeča stranka je pred začetkom sezonske razprodaje končala totalno razprodajo, ki je trajala od 10. 11. 2011 do 7. 1. 2012. Dne 7. 1. 2012 je cene izdelkov (za 1 dan, pa še to nedelja), zvišala na nivo, ki je veljal pred 10. 11. 2011 in jih nato 9. 1. 2012 na dan začetka sezonske razprodaje znižala na ceno, po kateri se je nato izdelek prodajal na sezonski razprodaji. Navedeno dejansko stanje utemeljuje sklepanje, da je tožeča stranka pred pričetkom sezonske razprodaje ceno dvignila izključno z namenom, da bi potrošnikom lahko prikazala znižanje in s tem povečala prodajo izdelkov v sezonski razprodaji, kar predstavlja zavajajočo poslovno prakso.
evidentiranje urejene meje - izjava o poteku predlagane meje - umik izjave - napake volje - napotitev na sodni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je bistveno kršila pravila postopka s tem, ko je zadevo obravnavala po tem, ko sta tožnika umaknila izjavo, da se strinjata s potekom predlagane meje. Tožena stranka bi namreč morala ravnati skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZEN, saj je šlo za očitno napako volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje.
ZUP člen 126, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-3, 142. ZIN člen 24, 24/1.
inšpekcijski postopek - ponovna prijava - stranka v postopku - stranski udeleženec - zahteva za vstop v postopek
Tožena stranka je pravilno zavrgla ponovno zahtevo tožeče stranke za inšpekcijsko ukrepanje v zvezi z gradnjo zimskega vrta, saj v navedeni zahtevi, ki je bila enaka zahtevi, na osnovi katere je tožena stranka začela z inšpekcijskim postopkom, in ga po izvedenem postopku ustavila, ne more uveljavljati kakšne svoje pravice ali pravne koristi (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).
Stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji. Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odstranitev objekta
Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je predpisano kot kazen za nelegalno gradnjo, zato dejstvo, da je tožnik nelegalno gradnjo odstranil in zemljišče saniral, na odmero nadomestila nima nobenega vpliva.