dohodnina - dohodek iz delovnega razmerja - izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve - povprečenje - obvestilo o stanju davčnega dolga
Za dohodek iz delovnega razmerja se šteje tudi vsako izplačilo, ki ga zagotovi delodajalec zaradi prenehanja zaposlitve, in podobni prejemki. Pri tem ni bistveno poimenovanje izplačanega zneska, bistvena je vsebina oziroma namen izplačila.
Ker je tožnik znesek prejel na podlagi izvensodne poravnave in ne na podlagi sodne odločbe, pogoji za povprečenje iz 120. člena ZDoh-2 niso podani. Sodišče dodaja, da gre pri povprečenju za davčno ugodnost in zato določbe ni mogoče širiti na situacije, ki jih ne zajema. Ustavnost te določbe pa je tudi že presojalo Ustavno sodišče in ugotovilo, da zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo.
Tožnik ne more uspeti s sklicevanjem na obvestila, ki mu jih je pošiljal davčni organ in iz katerih ni (bilo) razvidno, da obstaja davčni dolg iz naslova dohodnine. Pri tem gre namreč zgolj za obvestilo in ne za odločbo oziroma akt, s katerim bi bilo odločeno o ugovoru oziroma o dohodnini.
sklep o dovolitvi izvršbe - denarna kazen - vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskega zemljišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S sklepom prvostopnega organa o dovolitvi izvršbe, ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vsebinsko obravnavanje v upravnem sporu zahteva določba 2. člena ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, da mora vzpostaviti prvotno stanje na kmetijskem zemljišču z zasutjem jarka na meji med navedenim zemljiščem ter sosednjim zemljiščem, na način in tam navedenem obsegu, je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo. S sklepom o dovolitvi izvršbe, pa se tožniku naložena obveznost le izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - zaposlitev za polovični delovni čas - povprečenje
Dejstvo, da je bil tožnik zaposlen le za polovični delovni čas, seveda vpliva na višino plače, vendar sam način zaposlitve še ne dokazuje višine plače, ta pa je bistvena za odmero dohodnine. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je bila dohodnina tožniku odmerjena na podlagi podatkov, ki jih je na REK obrazcih posredoval njegov delodajalec. Tožnik tekom postopka ni niti zatrjeval, da so ti podatki napačni, niti ni navajal, kakšen znesek plače bi moral biti upoštevan, koliko je dejansko prejel in tudi ne, da je bila akontacija dohodnine morda že plačana.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku dohodnina odmerjena ob upoštevanju 103. člena ZDoh-1 po stopnji 16%, kar je najnižja možna stopnja, zato tožnik z ugovorom glede povprečenja, ki je tudi protispisen, ne more uspeti.
V skladu z določbami prvega in drugega odstavka 72. člena ZIL-1 predstavlja dejansko podlago za izdajo izpodbijane odločbe, ugotovitev obstoja pravnomočne sodbe, s katero je ugotovljena ničnost predmetne znamke; obstoj take pravnomočne sodbe pa v obravnavani zadevi ni niti sporen. Zavrnilna sodba glede izpodbijanega akta ter pritrditev temu aktu kot pravilnemu in zakonitemu namreč ne moreta dajati podlage za priznanje zahtevka za povrnitev škode, ki naj bi (tožniku) nastala zaradi izvrševanja izpodbijanega akta (prvi odstavek 67. člena ZUS-1).
ZUP člen 4, 214. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 11, 11/3, 11/3-5. Navodila Ministrstva za šolstvo in šport za izvajanje projektov ESS priloga 5, 5-2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izobraževalnih programov za dvig ravni pismenosti in projektno učenje za mlajše odrasle - upravičeni stroški - večkratno uveljavljanje stroškov avtorskega dela - obrazložitev sklepa - sklep o izboru izvajalcev - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožnica je skladno z navodili strokovnih služb toženke namesto prvotne ene prijave na javni razpis vložila tri prijave, za vsako regijo posebej. Od takrat dalje gre, čeprav so vsebinsko enake, za tri vloge, ki jih je zato treba obravnavati samostojno. To glede spornih stroškov avtorskih del pomeni, da vsaj pri prvi prijavi še ne more biti ugotovljeno, da je isto avtorsko delo večkrat in s tem nepravilno vrednoteno in da je zato podana očitna kršitev pravil o upravičenih stroških. Večkratno in s tem neupravičeno uveljavljanje stroškov avtorskega dela se lahko kot bistvena kršitev pravil o upravičenih stroških pojavi šele, ko se preizkuša (vsebinsko) pravilnost nadaljnjih dveh vlog in ko se šele lahko ugotovi, da je bilo isto avtorsko delo že upoštevano in ovrednoteno pri prvi prijavi. Zato razlog dvojnega oziroma večkratnega financiranja istega stroška iz naslova stroškov avtorskih del ne more biti podlaga za zavrnitev prijave v vseh treh primerih.
Glede ostalih dveh nepravilnosti, ki se omenjata v sklepih (neujemanje vsote človeških virov v finančnem načrtu z vrednostjo človeških virov v 9. točki elaborata oziroma odstopanje vrednosti podjemne pogodbe za strokovno delo od tiste iz Navodil), iz obrazložitve izpodbijanih sklepov ni razvidno, ali imata oziroma kolikšen vpliv imata na izpodbijano odločitev. Tega toženka tudi na naroku ni pojasnila. Zato sodišče pritrjuje tožniku, da izpodbijani sklepi ostajajo pomanjkljivo obrazloženi tudi v ponovljenem postopku.
Izpodbijani sklep o izboru izvajalcev pomeni vmesni sklep, izdan na podlagi 14. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 - 2013, s katerim je minister potrdil rezultat ocenjevanja vlog na razpis in ugotovil, katera operacija se uvrsti v program financiranja, in ki je bil namenjen službam Ministrstva. Gre torej za sklep, ki se strankam ni vročal, ampak je bil podlaga za sklepe, s katerimi je bilo odločeno o vlogah prijaviteljev na javni razpis in s katerimi je bil postopek odločanja o vlogah zaključen. Ta sklep torej ni upravni akt, s katerim se posega v položaj tožnika, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je sodišče tožbo zoper ta sklep v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavrglo.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 22, 22/1, 22/3, 22/4, 36, 36/1, 36/2. ZUJF člen 152. ZPP člen 82.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - procesna sposobnost - skrbnik - začasni zastopnik
Po ugotovitvi, da tožnik s povprečnim mesečnim zneskom pokojnine 823,83 EUR presega 520,00 EUR, se organ za BPP pravilno ni spuščal v presojo vsebinske razumnosti njegove prošnje za dodelitev BPP in drugih zakonsko določeni pogojev, saj mora prosilec za BPP izpolnjevati oba pogoja: finančnega in vsebinskega.
Ker je bil tožniku že postavljen stalni skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, okoliščine iz 82. člena ZPP niso podane, zaradi česar je sodišče predlog tožnika za postavitev začasnega zastopnika zavrnilo.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nakup stanovanja - drugi dohodki - načelo zaslišanja stranke
Tožnica in sozavezanec sta bila že v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pri A. d.d. kot kupca nepremičnine zaprošena, da posredujeta dokumentacijo oziroma pojasnila v zvezi z nakupom nepremičnine, ter da sta imela torej možnost oziroma celo dolžnost, da sodelujeta v inšpekcijskem postopku. Tožnici je bil tudi v obnovljenem odmernem postopku vročen ustrezni del zapisnika o inšpekcijskem pregledu pri A. d.d. Zato ne drži njena tožbena trditev, da ni imela možnosti izreči se o ugotovitvah, zbranih v inšpekcijskem pregledu. Prav tako ne drži trditev, da se drugostopenjski organ o pritožbenih očitkih v tej zvezi ni izrekel.
Razlogi izpodbijane in drugostopenjske odločbe so dovolj jasni tudi v pogledu izračunanega zneska drugih dohodkov, ki odpade na tožnico. Iz obrazložitve obeh odločb dovolj jasno izhaja, da predstavlja znesek 72.858,14 EUR premoženjsko korist, ki vključuje tako razliko v ceni kot odpis terjatve, medtem ko se znesek 46.687,83 EUR (oziroma po obrutenju 63.248,88) nanaša zgolj na razliko v ceni, ki je obravnavana v tem postopku. Zatrjevana nedokončnost stanovanja ob njegovem nakupu oziroma prevzemu ni izkazana in je zato pravilen zaključek, da je bilo prodano oziroma kupljeno stanovanje, ki je bilo že primerno za bivanje.
DDV - dodatna odmera DDV - obračun davka od dohodkov pravnih oseb - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbene storitve
Izpodbijana odločba je v delu, ki se nanaša na račune družb B. d.o.o., C. d.o.o. in A. d.o.o., nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ po morebitni dopolnitvi dokaznega postopka ugotoviti ter konkretno obrazložiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Glede na okoliščine primera bo moral jasno in celovito oceniti, ali so podane relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, ali je tožnik vedel oz. moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - začetek teka roka za obnovo postopka - posebna olajšava
V zadevi je sporno, ali je toženka v zakonskem roku začela obnovo postopka odmere dohodnine tožniku za leto 2010 ali ne. V tej zvezi je sporno še nadaljnje vprašanje, ali je tožnikova žena pravočasno in pravilno uveljavljala posebno olajšavo za svojega moža za potrebe odmere njene dohodnine. Glede na zbrane podatke tožnikovi ženi ni mogoče očitati, da ne bi storila vsega, kar ji zakon nalaga za uveljavljanje posebne olajšave za tožnika. Zato tudi po mnenju sodišča rok za obnovo postopka iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2 ne more teči šele od dneva, ko je tožnikova žena podala ugovor zoper informativni izračun dohodnine in torej drugič pravilno uveljavljala olajšavo za tožnika, pač pa od takrat, ko je posebno olajšavo za tožnika uveljavljala prvič.
ZDavP-2 člen 157, 157/2. ZUP člen 68, 87, 100, 101, 246.
davčna izvršba - vročitev sklepa o izvršbi - pritožba - rok za vložitev pritožbe - odločba Ustavnega sodišča - zavrženje pritožbe
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je razumljivo pojasnjeno, da je 18. 5. 2012 datum, ki ga je toženka upoštevala kot skrajni rok (v korist tožnika) v smislu začetka teka roka za vložitev pritožbe, in sicer glede na sklep o prekinitvi postopka in glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012, s katero so bili razveljavljeni členi od 1 do 17 ZPOUOOD. Obrazloženo je, da je tudi v primeru, če bi se glede teka pritožbenega roka upoštevala v zvezi z ZPOUOOD izdana odločba Ustavnega sodišča, pritožba, ki jo je tožnik vložil dne 9. 7. 2012, vložena prepozno.
Tožeča stranka je pred začetkom sezonske razprodaje končala totalno razprodajo, ki je trajala od 10. 11. 2011 do 7. 1. 2012. Dne 7. 1. 2012 je cene izdelkov (za 1 dan, pa še to nedelja), zvišala na nivo, ki je veljal pred 10. 11. 2011 in jih nato 9. 1. 2012 na dan začetka sezonske razprodaje znižala na ceno, po kateri se je nato izdelek prodajal na sezonski razprodaji. Navedeno dejansko stanje utemeljuje sklepanje, da je tožeča stranka pred pričetkom sezonske razprodaje ceno dvignila izključno z namenom, da bi potrošnikom lahko prikazala znižanje in s tem povečala prodajo izdelkov v sezonski razprodaji, kar predstavlja zavajajočo poslovno prakso.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva in dokazi - rok za obnovo postopka
Davčni organ je za dejstvo, da je imel tožnik prilive na bančni račun v Avstriji tudi v letu 2006 (in ne zgolj v letu 2002 in 2003) in za dejstvo, da bi ti prilivi (zaradi njihove narave), mogli pripeljati do drugačne odmere dohodnine za leto 2006, izvedel šele s prejemom odgovora avstrijskega davčnega organa dne 26. 9. 2011, zato je bil sklep o obnovi postopka odmere dohodnine za leto 2006 z dne 27. 10. 2011 sodišča izdan pravočasno, v šestmesečnem subjektivnem roku iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2.
evidentiranje urejene meje - izjava o poteku predlagane meje - umik izjave - napake volje - napotitev na sodni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je bistveno kršila pravila postopka s tem, ko je zadevo obravnavala po tem, ko sta tožnika umaknila izjavo, da se strinjata s potekom predlagane meje. Tožena stranka bi namreč morala ravnati skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZEN, saj je šlo za očitno napako volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje.
Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom člen 16, 16/1, 16/2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 15, 15/2. ZDoh člen 5. ZDoh-1 člen 10. ZDoh-2 člen 10.
odmera dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dvojno obdavčevanje
V postopku ni sporno, da tožnik v obravnavanem davčnem obdobju v Nemčiji ni bil prisoten več kot 183 dni in da mu je plačo izplačevala družba, ki je rezident Slovenije. Sporno je dejansko opravljanje zaposlitve in s tem podlaga za to, da se tožnikovi prejemki lahko obdavčijo tudi v Nemčiji, ter pogoja, po katerih se tožnikovi prejemki obdavčijo izključno v Sloveniji le, če prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se plača v njegovem imenu ter če ne gre v breme stalne poslovne enote ali stalne baze, ki jo ima delodajalec v drugi državi. Po presoji sodišča, ob predloženi odločbi o odmeri davka v tujini, tožnikove laične navedbe davčnega organa ne odvezujejo obveznosti, da preveri dejansko podlago odločitve, ki obdavčitve v tujini ne dopušča. Obdavčitev v Nemčiji, do katere ob enakih dejanskih ugotovitvah skladno s konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja ne bi smelo priti, namreč vzbuja dvom v pravilnost dejanskih ugotovitev, kar po presoji sodišča narekuje njihovo preveritev z dodatnim zaslišanjem tožnika ter uradno pridobitev podatkov in dokumentov nemških davčnih organov.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odstranitev objekta
Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je predpisano kot kazen za nelegalno gradnjo, zato dejstvo, da je tožnik nelegalno gradnjo odstranil in zemljišče saniral, na odmero nadomestila nima nobenega vpliva.
ZTuj-1 člen 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničin oče živi v BIH in prejema pokojnino, ki za več kot enkrat presega minimalni znesek, ki je za življenje ene osebe potreben v Republiki BIH, upoštevaje zakonodajo BIH. Tožnica ga zato ni dolžna preživljati in oče se posledično ne šteje za družinskega člana v smislu določbe 4. točke prvega odstavka 93. k člena ZTuj-1.
ZUP člen 126, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-3, 142. ZIN člen 24, 24/1.
inšpekcijski postopek - ponovna prijava - stranka v postopku - stranski udeleženec - zahteva za vstop v postopek
Tožena stranka je pravilno zavrgla ponovno zahtevo tožeče stranke za inšpekcijsko ukrepanje v zvezi z gradnjo zimskega vrta, saj v navedeni zahtevi, ki je bila enaka zahtevi, na osnovi katere je tožena stranka začela z inšpekcijskim postopkom, in ga po izvedenem postopku ustavila, ne more uveljavljati kakšne svoje pravice ali pravne koristi (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).
Stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji. Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka.
ZGO-1 člen 146, 146/1, 153. ZUP člen 144, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Dejstvo, da investitorka pred izdajo ukrepa gradbenega inšpektorja ni imela možnosti, da se v zadevi izjavi, samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - obročno vračilo - subrogacija - terjatve v korist države - sodna poravnava
Sodba v zadevi opr. št. P 941/2007 je postala pravnomočna 12. 9. 2011. Zato nanjo (in na tožnikovo obveznost plačila stroškov) ne more vplivati pogojna sodna poravnava, sklenjena dne 9. 10. 2012 (v zadevi opr. št. P 670/2011), v kateri je bilo zapisano, da vsaka stranka nosi svoje stroške vseh pravdnih postopkov, v katerih sta udeleženi.
Tožena stranka je pri izračunu dohodka pravilno upoštevala tudi dohodek prosilčinega moža, saj je nesporno, da je zakonska zveza v času izdaje izpodbijane odločbe obstajala. Prošnjo za dodelitev BPP sta podpisala oba, v njej pa tudi nikjer ni navedeno (opombe), da sta prosilka in njen mož v postopku razveze zakonske zveze.