ZTuj-1 člen 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničin oče živi v BIH in prejema pokojnino, ki za več kot enkrat presega minimalni znesek, ki je za življenje ene osebe potreben v Republiki BIH, upoštevaje zakonodajo BIH. Tožnica ga zato ni dolžna preživljati in oče se posledično ne šteje za družinskega člana v smislu določbe 4. točke prvega odstavka 93. k člena ZTuj-1.
Roki za izgradnjo predvidenega kanalizacijskega omrežja, za katerega je bil tožnici odmerjen komunalni prispevek, v občinskem odloku niso navedeni, niti ni razvidno, da gre za komunalno opremo, katere gradnja je predvidena v proračunu občine v tekočem ali naslednjem letu. Kaj takega ne izhaja niti iz izpodbijane odločbe. Odlok v 2. členu sicer navaja, da je program opremljanja podlaga za odmero komunalnega prispevka za obstoječo in predvideno komunalno opremo v tem in naslednjem letu, vendar ne ta niti nobena od nadaljnjih določb ne določa rokov za njihovo izgradnjo, niti iz njih ne izhaja, da ima "predvidena" komunalna oprema zagotovilo v občinskem proračunu. Odlok v tem delu nima zahtevane vsebine, kar pomeni, da občina za še nezgrajeno kanalizacijsko omrežje komunalnega prispevka ne more odmeriti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt - skedenj
Tožnik v tožbi uveljavlja, da sporna gradnja po namembnosti ni "lesena hiša", ampak skedenj, za gradnjo katerega ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Ne samo, da tožnik v upravnem postopku tega ni navajal (ne na inšpekcijskem ogledu in ne v pritožbi), zaradi česar gre za nedovoljeno tožbeno novoto, tudi sicer skedenj po v času odločanja veljavnih predpisih ne spada med enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ampak med nezahtevne objekte. Za nezahtevne objekte pa je prav tako treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga tožnik nima.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dodatek za pomoč in postrežbo
Odgovor na vprašanje, ali je v lastni dohodek prosilca všteti tudi dodatek za pomoč in postrežbo, je odvisen od ugotovitve, za kakšno vrsto prejemka gre.
Dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga mesečno prejema tožnica, je mesečni denarni prejemek, ki ga po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v RS, kar pomeni, da gre za prejemek, ki ga določba 12. člena ZSVarPre izrecno ne šteje kot prejemek, ki se všteva v lastni dohodek, torej je treba ugotoviti še, ali gre za obdavčljivi denarni prejemek na podlagi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Iz določbe 23. člena ZDoh-2 izhaja, da se dohodnine ne plača od dohodkov iz naslova dohodkov iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ki so našteti v tej določbi, med drugim tudi od dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (4. točke ZDoh-2), kar pomeni, da spornega prejemka ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre.
Po določbi prvega odstavka 32. člena ZPOmK-1 je poleg varstva vse korespondence, izmenjane po začetku upravnega postopka v skladu z ZPOmK-1, varstvo lahko razširjeno tudi na predhodno korespondenco, ki je povezana s predmetom takega postopka ter je za zgoraj navedeno varstvo ob upoštevanju njegovega namena treba šteti, da vključuje tudi interne beležke, razposlane v okviru podjetja, ki so omejene na povzetek besedila ali vsebine komunikacije z neodvisnimi odvetniki, ki vsebuje pravna mnenja.
Možnost, da se pripravljalna listina obravnava kot predmet varstva, je treba razlagati omejevalno. Podjetje, ki se sklicuje na to varstvo, mora dokazati, da so bile zadevne listine sestavljene samo z namenom pridobitve pravnega mnenja odvetnika. To mora nedvoumno izhajati iz vsebine samih listin ali iz okoliščin, v katerih so bile te listine pripravljene in najdene.
Samo dejstvo, da podjetje zahteva, da se določeno listino šteje za zaupno, ne zadostuje, da bi se Javni agenciji RS za varstvo konkurence preprečilo, da se seznani s to listino, če to podjetje ne priskrbi nikakršnega koristnega elementa, s katerim lahko dokaže, da je dejansko zaupne narave.
Poseg v konstrukcijske elemente je ena izmed temeljnih razlik med rekonstrukcijo objekta in rednim oziroma investicijskim vzdrževanjem, ki posege v konstrukcijo izrecno izključuje. Toženka je zato ravnala pravilno, ko je predmetno gradnjo obravnavala kot gradnjo, za katero je v vsakem primeru potrebno gradbeno dovoljenje.
ZBPP člen 12, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Po podatkih GURS je vrednost nepremičnine (stavb št. 813 in št. 856) 223.995 EUR, zato je bila po presoji sodišča pravilna odločitev toženke, da je stavbo št. 813, z uporabno površino 74 m2, ocenila z najmanj 91. 476,99 EUR. Po primerjavi te vrednosti z vrednostjo premoženja iz določbe prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki znaša 13.780,00 EUR, in ki ne sme biti presežena, da je dodelitev BPP prosilcu upravičena, je po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - načelo pravičnosti in morale - osebni stečaj
Obrazložitev tožene stranke, da prosilčeve denarne obveznosti za katere želi, da se mu odpustijo, izhajajo iz prometnih prekrškov in so torej posledica prosilčevih (tožnikovih) kaznovanih ravnanj prekrškov, zaradi česar glede na načelo pravičnosti in morale, brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, je po presoji sodišča pravilna. Gre za takšne denarne obveznosti, ki ne izhajajo iz nujnih življenjskih stroškov, temveč jih je s svojim krivdnim ravnanjem tožnik povzročil sam.
Izpolnjevanje pogojev za gradnjo se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej glede na značilnosti gradnje, prikazane v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), kar pomeni, da je za upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja relevantno le soglasje, ki je dano h konkretnemu objektu, prikazanem v PGD. Zato je tožbeno stališče, da bi moral upravni organ zaradi manjšega odmika od parcelne meje upoštevati soglasje, dano v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki da je splošno in dovoljuje vse gradbene posege razen posegov v zračni ali zemeljski prostor, nepravilno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je pravilno presodila, katere predpostavke odškodninske odgovornosti niso izkazane, s takšno oceno pa ni presegla pooblastila iz 24. člena ZBPP, po katerem mora v postopku dodelitve BPP oceniti, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti in taka presoja ne pomeni posega v meritorno odločanje o zadevi, na katero se dodelitev BPP nanaša.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - površina objekta - prenizko odmerjeno nadomestilo
Tožnik posega v svoje pravice ne zatrjuje s trditvijo, da bi moral upravni organ pri odmeri upoštevati večjo površino objekta, to je 74,40 m2 namesto 31 m2, saj s tem, ko navaja, da mu je bilo nadomestilo odmerjeno od premajhne površine objekta, dejansko zatrjuje prenizko odmerjen NUSZ, kar pomeni, da je v tem obsegu izpodbijana odločba v njegovo korist, zaradi česar ni razloga za odpravo izpodbijane odločbe.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 27, 27/2, 27/2-2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dela za lastne potrebe - nadstrešek nad teraso
Postavitev nadstreška sicer res pomeni spremembo zunanjega videza objekta, vendar to velja za vsako postavitev nadstreška. Ker pa je taka postavitev izrecno uvrščena med dela iz 27. člena pravilnika, gre očitno za izjemo od splošnega pravila, da taka dela ne smejo spremeniti videza objekta. Zakaj kljub temu meni, da je prišlo do spremembe videza objekta – torej spremembe, ki presega okvir iz druge alineje 2. točke 27. člena pravilnika, toženka ne obrazloži. Prav tako ne obrazloži, v čem naj bi postavitev nadstreška nad teraso spremenila zmogljivosti stanovanjskega objekta.
odvzem mladoletnega otroka - namestitev v krizni center - začasna odločba - soglasje k namestitvi - preklic soglasja - upravni spor - preuranjena tožba
Zakonitost in pravilnost prvostopenjske odločbe se presoja glede na stanje v času njene izdaje. Kasneje nastalih dejstev, v tem primeru tožničin preklic soglasja o namestitvi v krizni center z dne 19. 11. 2012, ki je bil dan šele v času trajanja pritožbenega postopka, pri tej presoji zato ni mogoče upoštevati.
Tožnica se je pritožila ne le zoper začasno odločbo, da se njenega otroka premesti v krizni center, ampak tudi zoper takojšnjo izvršitev, saj je bila njena hči v času vložitve pritožbe že v kriznem centru. Navedeno pomeni, da bi moral pritožbeni organ odločiti tudi o pritožbi zoper sklep o izvršbi, česar pa z odločbo z dne 10. 6. 2013 ni storil, saj je zmotno štel, da je izpodbijana le začasna odločba.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 80. ZUP člen 242, 242/1, 243, 243/1, 243/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nadomestna odločba - priključitev na komunalno opremo - reformatio in peius
Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini, zato za odmero samo po sebi ni pomembno, ali je tožnik pridobil soglasje za priklop na javno kanalizacijo že pred izdajo prve odločbe o komunalnem prispevku.
Kolikor iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik meni, da je toženka z izpodbijano odločbo svojo prejšnjo odločitev spremenila v njegovo škodo (reformatio in peius), sodišče dodaja, da za to ni nobenih ovir, saj je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dopolnjenega ugotovitvenega postopka in drugačnega dejanskega stanja.
ZGO-1 člen 23. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
ukinitev grajenega javnega dobra - poseg v pravice uporabnikov javnega dobra - pravni interes - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožniki bi lahko s pritožbo zoper odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra uspešno ščitili le svoje neposredne, individualne pravne interese, ki jih imajo kot lastniki nepremičnin, ki se navezujejo na javno prometno infrastrukturo.
Po presoji sodišča je odločitev pritožbenega organa, da tožniki niso upravičene osebe za vložitev pritožbe zoper odločbo občinske uprave o odvzemu statusa javnega dobra, pravilna in zakonita, zato tožniki ne morejo biti stranka v upravnem sporu zoper to odločbo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - legalizacija objekta - odmiki - uporabno dovoljenje po zakonu
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da je bil pred 31. 12. 1966 zgrajen le osrednji del obravnavanega objekta etažnosti klet + pritličje, ne pa tudi prizidek na JV strani stanovanjskega objekta, ki je bil zgrajen v letih 1973 oziroma 1974, in garaža na SZ strani, ki je bila zgrajena okoli leta 1986. Zato predmetni poseg ni bil v celoti izveden na stavbi (gledano v celoti, vključno z garažo in prizidkom), zgrajeni pred 31. 12. 1966 in odstopanja od PIP, določena v 141. členu OPN, v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev.
Nezakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe ni mogoče utemeljiti s predpisom, ki je bil uveljavljen po njeni izdaji. Morebitna "zakonitost" obravnavane gradnje glede na nove predpise bi imela, enako kot pridobljeno gradbeno dovoljenje, lahko vpliv le na morebitni izvršilni postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - osebnost obdolženca
Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe na podlagi podatkov v spisu med drugim ugotovila tudi specifične okoliščine, ki izhajajo iz obdolženčeve osebnosti in so pomembne za presojo poštenosti kazenskega postopka. Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, nezapletenosti pravnih vprašanj in okoliščin, iz katerih izhaja, da je tožnik kljub temu, da nima pravnega znanja, sposoben razumeti česa je obdolžen, se zagovarjati in se s predlaganjem dokazov tudi braniti pred očitki v obtožnem predlogu, tožena stranka zaključuje, da ni konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik pomoč strokovne obrambe, zlasti ob upoštevanju načela materialne resnice ter načela in dubio pro reo.
davčna izvršba - odlog izvršbe - odlog izvršbe do odločitve o pritožbi - predlog stranke za odlog
O morebitni odložitvi davčne izvršbe izvršljive odmerne odločbe odloči davčni organ po uradni dolžnosti, ne pa tudi na predlog stranke, ki ima samo značaj pobude za odločanje po uradni dolžnosti.
ZUP člen 46, 46/1, 47, 47/1, 47/2, 48. ZZZDR člen 203, 203/1, 208, 208/2.
procesna sposobnost stranke - odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik - zastopanje stranke v upravnem postopku
Tožnika, ki mu je bila delno odvzeta opravilna sposobnost, bi ob vložitvi vloge za začetek postopka in v nadaljnjem postopku moral zastopati skrbnik oziroma bi moral skrbnik odobriti njegova dejanja.