ZUP člen 42, 43, 44, 260, 260-9. ZUOPP člen 21, 22, 25, 28. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih,ki jih izvaja javna služba člen 11.
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v program - vročitev odločbe - občina - stranski udeleženec - sodelovanje v postopku - obnova postopka
Pravna korist občine za sodelovanje v postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami iz zakona ne izhaja, prav tako pa iz vsebine ZUOPP ne izhaja, da bi bila udeležba občine potrebna zaradi varstva njenega pravno varovanega položaja. Nasprotno, udeležba lokalne skupnosti kot zavezanke za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, katere interes je, da do razlike ne pride oziroma da je ta čim manjša, je v nasprotju z namenom ZUOPP, ki je v varovanju pravic in koristi otrok s posebnimi potrebami.
žrtev vojnega nasilja - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - otrok ubitega talca - dokaz očetovstva
Upravni organ ni pristojen ugotavljati, ali je bil ubiti talec v resnici tožničin oče. V postopku se ugotavlja le, ali je zatrjevano očetovstvo izkazano v listinah.
evidentiranje urejene meje - začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - specialne določbe ZEN
V postopkih, ki tečejo na podlagi ZEN, se glede postavitve začasnega zastopnika v primerih, ko dediči umrlega lastnika zemljišča niso znani, uporablja ZEN kot specialni predpis.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - pravni interes - pravnomočna odprava izpodbijane odločbe v drugem upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker tožeči stranki v tem upravnem sporu izpodbijata odločbo Informacijskega pooblaščenca, ki je bila že pravnomočno odpravljena, tudi morebitna ugoditev tožbi za tožeči stranki ne bi pomenila pravne koristi, ki bi lahko izboljšala njun pravni položaj. Glede na povedano je sodišče, ki mora na obstoj pravnega interesa paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - študent
Organ za brezplačno pravno pomoč je tožničinega sina, ki še ni dopolnil 26 let in je študent, pravilno štela za njenega družinskega člana in je zato pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice pravilno upoštevala tudi sinove dohodke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev tožbe zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - finančni pogoj - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka pri ugotavljanju izračuna lastnega dohodka tožničine družine ni upoštevala določbe drugega odstavka 21. člena ZSVarPre glede periodičnih dohodkov, zato je dejansko stanje v obravnavani zadevi nepravilno ugotovljeno, zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo.
javni zavod - RTV Slovenija - nadzorni svet - razrešitev članov nadzornega sveta - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Biti član nadzornega sveta RTV Slovenija ni pravica posameznika, zaradi česar tožbeni ugovori o kršitvah ustavnih pravic tudi v okviru presoje na podlagi subsidiarnega upravnega spora iz 4. člena ZUS-1 niso utemeljeni.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - prepoved opravljanja delovnega procesa
Ker tožnik ni izkazal, da bi z delavko sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma o delu, je inšpekcijski organ pravilno ocenil, da je delavka pri tožniku opravljala delo brez ustrezne pravne podlage.
skrbništvo - skrbnik za posebni primer - postavitev skrbnika - razrešitev skrbnika
Center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Svoje odločitve glede skrbništva sme center za socialno delo spreminjati, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih. Pri postavljanju skrbnika je torej ključni kriterij to, da dela skrbnik v korist varovanca.
Center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - plačilo odškodnine zaradi neupravičene zaporne kazni
Tožena stranka je ugotavljala premoženjsko stanje tožnika in svojo odločitev uprla na podatke GURS ter ugotovila, da premoženje prosilca presega z zakonom določen premoženjski cenzus.
ZUP člen 46, 46/1, 47, 47/1, 47/2, 48. ZZZDR člen 203, 203/1, 208, 208/2.
procesna sposobnost stranke - odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik - zastopanje stranke v upravnem postopku
Tožnika, ki mu je bila delno odvzeta opravilna sposobnost, bi ob vložitvi vloge za začetek postopka in v nadaljnjem postopku moral zastopati skrbnik oziroma bi moral skrbnik odobriti njegova dejanja.
davčna izvršba - odlog izvršbe - odlog izvršbe do odločitve o pritožbi - predlog stranke za odlog
O morebitni odložitvi davčne izvršbe izvršljive odmerne odločbe odloči davčni organ po uradni dolžnosti, ne pa tudi na predlog stranke, ki ima samo značaj pobude za odločanje po uradni dolžnosti.
ZRTVS-1 člen 26,27. ZUS-1 člen 4. URS člen 2, 22, 25, 34, 39, 44, 153.
javni zavod - RTV Slovenija - nadzorni svet - razrešitev članov nadzornega sveta - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Za sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 je bistveno, ali takšen akt posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Če tožnik kršitve le-teh ne uspe izkazati, kljub zatrjevanim nepravilnostim pri izdaji posamičnega akta s tožbo po 4. členu ZUS-1 ne more uspeti.
Kolikor tožnik zatrjuje kršitev 2. člena Ustave RS in 153. člena Ustave RS sodišče odgovarja, da navedeni določbi ne opredeljujeta temeljnih človekovih pravic in ustavnih svoboščin, temveč ustavna načela delovanja države in državnih organov. Zato njihova kršitev sama po sebi ne more biti predmet tožbe po 4. členu ZUS-1.
Sklep o razrešitvi ne pomeni odločitve o pravici. Kot je že odločilo Vrhovno sodišče RS, biti član Nadzornega sveta ni pravica s področja upravnega prava. Če ne gre za pravico, pa tudi pričakovanja, ki so vezana na imenovanje, npr. biti član celotno mandatno obdobje, ne morejo biti pravno varovana upravičenja. Ker torej s sklepom o razrešitvi ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, se tožnik ne more sklicevati na ustavno jamstvo procesnih varoval, ki se ščitijo v okviru 22. člena Ustave RS, kadar državni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Pravica do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave RS posamezniku zagotavlja priznanje njegove vrednosti, ki mu gre kot človeku in iz katere izvira njegova sposobnost samostojnega odločanja. Če tožnik ni sodeloval tudi na seji Državnega zbora, da bi pojasnjeval poročilo, to ne pomeni, da mu je bila odvzeta vrednost, ki jo ima kot človek. Da bi njegova razrešitev kot člana Nadzornega sveta, ki ni bila utemeljevana na njegovi individualni odgovornosti, temveč na neustreznosti poročila, vsebovala elemente kaznovanja, sodišče ne meni. Njegov ugled, ki mu gre kot strokovnjaku za medije in predavatelju na področju medijskega prava, po oceni sodišča s sporno razrešitvijo ni bil prizadet oziroma tožnik tega s konkretnimi trditvami in dejstvi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je do tega prišlo, ni izkazal.
Tožnik je kot član oziroma predsednik Nadzornega sveta imel vpliv na opravljanje določenih javnih zadev (glede na pristojnosti tega organa), vendar to njegovo sodelovanje ni bilo posledica splošne (vsak državljan) in z zakonom urejene pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, pač pa je bilo vezano na njegovo funkcijo, za katero je moral izpolnjevati posebne pogoje in je bil za predsednika izvoljen. Z izgubo te funkcije se je zmanjšal le z njo povezan vpliv na javne zadeve, nič pa ni bila s tem prizadeta tožnikova splošna pravica iz 44. člena Ustave RS.
kulturni spomenik - kulturni spomenik lokalnega pomena - začasna razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena
Pojem „registrirana dediščina“ je širši od pojma „spomenik“, pri čemer gre lahko pri spomeniku za spomenik državnega ali lokalnega pomena. S spornim Odlokom o začasni razglasitvi Arheološkega najdišča Vodnikov trg v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena je minister za kulturo Arheološko najdišče Vodnikov trg v Ljubljani začasno razglasil za kulturni spomenik državnega pomena. Samo dejstvo, da ima to območje (tudi) status kulturnega spomenika lokalnega pomena na podlagi odloka z dne 20. 12. 1990, pa ne vpliva na pravico države, da ob izpolnjevanju pogojev iz 21. člena ZVKD-1 določeno „registrirano dediščino“ začasno razglasi (tudi) za kulturni spomenik državnega pomena. ZVKD-1 takšne dvakratne razglasitve ne prepoveduje.
Izpodbijani Odlok o začasni razglasitvi Arheološkega najdišča Vodnikov trg v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena ne posega v delovno področje lokalne skupnosti in z njim ni bilo poseženo v pravico do lokalne samouprave.
ZŠtip člen 34, 36, 38, 42, 43. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - pogodba o štipendiranju - vračilo prejetih javnih sredstev - pooblastilo za odločanje v upravnem postopku - ničnost odločbe
Izpodbijani sklep je ničen iz razloga po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Obveznost, ki se z izpodbijanim sklepom nalaga tožeči stranki, je pogodbena obveznost. Iz določb ZŠtip izhaja le pooblastilo za upravno odločanje pri dodeljevanju štipendij in spodbud za izobraževanje, ne pa tudi pooblastilo za upravno odločanje o povrnitvi prejetih javnih sredstev. Ker ni zakonske podlage za uvedbo upravnega postopka, tudi ni podlage za izdajo izpodbijanega sklepa v upravnem postopku.