DDV - pravica do dobitka vstopnega DDV - objektivne okoliščine subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dobava oziroma popravilo strojev
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja, da gre za goljufijo ali zlorabo v primeru, kot je obravnavani, je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je davčni zavezanec vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega subjekta višje v dobavni verigi.
Tožnica minimalnega neto mesečnega dohodka po predmetnem javnem razpisu ne dosega, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko njeni vlogi za dodelitev oskrbovanega stanovanja v najem ni ugodil.
ZEN člen 28, 29, 29/2, 30, 31, 31/1, 31/3, 31/5, 36, 36/3, 49, 49/1.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - strinjanje s potekom predlagane meje - napaka volje
Glede na vsebino zapisnika mejne obravnave je prvostopenjski organ imel materialno podlago po ZEN, da je odločil o evidentiranju dela urejene meje, ki pa je za tožnici (kljub strinjanju na mejni obravnavi) očitno sporna. Tožnici uveljavljata napako volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, ki pa je ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, se pa lahko uveljavlja v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN), zaradi česar te navedbe ne morejo vplivati negativno na presojo o pravilnosti zaključka iz prvostopenjske odločbe.
izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni pod posebnim režimom - pogoji za prestajanje kazni pod posebnim režimom - kumulativnost pogojev
Določba 12. člena ZIKS-1 navaja pogoje taksativno in kumulativno, kar pomeni, da jih mora obsojenec izpolnjevati, da mu direktor ZPK lahko dovoli prestajanje kazni pod posebnim režimom. Gre za poseben, ugodnejši režim izvrševanja kazenskih sankcij, pri čemer je v presoji direktorja ZPK, da dovoli obsojencem, ki izpolnjujejo vse kumulativno predpisane pogoje iz 12. člena ZIKS-1, prestajanje kazni pod režimom iz tega člena ZIKS-1.
Tožnik izpolnjuje tako pogoj glede obsodbe za lažja kazniva dejanja in tudi drugi pogoj, da je osebnostno urejen. Prvostopenjski organ je ugotavljal, ali tonik izpolnjuje tudi tretji kumulativno predpisan pogoj iz 12. člena ZIKS-1, to je, da je bil v delovnem ali izobraževalnem razmerju pred pričetkom prestajanja kazni. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v času pred pričetkom prestajanja zaporne kazni ni bil obvezno, niti prostovoljno zavarovan, zato tretji kumulativno predpisan pogoj ni izpolnjen.
ZŠtip člen 34, 36, 38, 42, 43. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - pogodba o štipendiranju - vračilo prejetih javnih sredstev - pooblastilo za odločanje v upravnem postopku - ničnost odločbe
Izpodbijani sklep je ničen iz razloga po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Obveznost, ki se z izpodbijanim sklepom nalaga tožeči stranki, je pogodbena obveznost. Iz določb ZŠtip izhaja le pooblastilo za upravno odločanje pri dodeljevanju štipendij in spodbud za izobraževanje, ne pa tudi pooblastilo za upravno odločanje o povrnitvi prejetih javnih sredstev. Ker ni zakonske podlage za uvedbo upravnega postopka, tudi ni podlage za izdajo izpodbijanega sklepa v upravnem postopku.
ZDoh-2 člen 96, 96/2, 96/2-2, 98, 98/1, 98/1-7, 102. ZUP člen 173.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna oprostitev - glavno prebivališče - prijavljeno stalno prebivališče - čas odsvojitve nepremičnine - davčna osnova - stroški investicij - dokazovanje - izvirnik listine
Tožnica na naslovu odsvojene nepremičnine ni imela prijavljenega stalnega prebivališča tri leta pred odsvojitvijo nepremičnine. Zato je pravilna ugotovitev, da pogojev za oprostitev plačila davka, ki so predpisani kumulativno in med katerimi je tudi pogoj prijavljenega stalnega prebivališča, ne izpolnjuje.
Pravilno in skladno s 102. členom ZDoh-2 se upošteva tudi čas odsvojitve nepremičnine, ki je po citirani določbi enak datumu sklenitve prodajne pogodbe. Tožnica nima prav, ko navaja, da gre pri navedeni določbi za zakonito domnevo, ki je izpodbojna. Gre za zakonito fikcijo, ki ni izpodbojna, kar pomeni, da ni mogoče dokazati nasprotnega.
Po določbah 173. člena ZUP uradni osebi ni treba posebej utemeljevati zahteve stranki, da pokaže izvirno listino, zato davčni organ s tem, ko ni izrecno navedel razlogov za dvom v verodostojnost predloženih fotokopij, ni ravnal arbitrarno. Sicer pa so v obravnavanem primeru računi ključen dokaz za uveljavljanje stroškov investicij in je zato preverjanje njihove pristnosti utemeljeno že iz tega razloga. Ker je tožnica tista, ki nosi breme dokazovanja, da so listine pristne, tudi ne more očitati davčnemu organu, da ni preveril avtentičnosti listin pri izdajateljih računov.
disciplinski postopek zoper izvršitelja - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - pravni interes - - zavrženje tožbe
Pravni interes se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila za tožnika izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Tožnik mora torej izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi pomenila zanj določeno pravno korist.
Predmet presoje v tem upravnem sporu je sklep upravnega organa o zavrnitvi predloga tožnika in stranke z interesom za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja. ZIZ v 298. a členu sicer res daje procesno legitimacijo za vložitev predloga za uvedbo tovrstnega postopka tudi strankam v izvršilnem postopku, vendar pa to še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njegovih pravic ali pravnih koristi. Z izpodbijanim sklepom bi bilo lahko eventualno poseženo le v pravice sodnega izvršitelja, če bi bil disciplinski postopek zoper njega uveden in končan z izrekom sankcije po 298. b členu ZIZ. Tožnik pa lahko svoje pravice uveljavlja le v postopku izvršbe s predlogom za izločitev sodnega izvršitelja.
ZBPP člen 1, 1/1, 20, 41, 42, 43. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 24.
neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - vrednost premoženja - primerno stanovanje
Pri odločanju o dodelitvi BPP se upošteva socialni položaj prosilca, kar pomeni, da se upošteva tudi premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov. Obveznost glede preverjanja premoženjskega stanja prosilca pa izhaja že iz vsebine 20. člena ZBPP. Zato je organ za BPP imel podlago v predpisu, da je tudi po izdaji odločbe o dodelitve BPP ugotavljal tožnikovo premoženjsko stanje. Kaj se upošteva kot premoženje in kako se izračuna vrednost primernega stanovanja, je določno opredeljeno v 24. členu ZSVarPre.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 13. ZUP člen 238, 238/3.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - ugotovitvena odločba - nova dejstva in novi dokazi
Če so bile šele po izdaji prvostopenjske odločbe v zemljiškem katastru na podlagi odločbe geodetskega organa evidentirane spremembe vrste rabe zemljišč, to še ne dopušča zaključka, da so spremembe tedaj tudi nastale (po zatrjevanju tožnika je do drugačne rabe prišlo že prej, ko je bila stanovanjska hiša zgrajena, kar dokazuje z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravdni postopek - zahtevek za plačilo uporabnine
V postopku odločanja o odobritvi BPP se presoja ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP. Glede na določbo 24. člena ZBPP ta presoja vedno vključuje tudi presojo ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti. Ta presoja, ki jo organu za BPP nalaga 24. člen ZBPP in jo je dolžan izvesti, pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, za katero se dodelitev BPP nanaša.
ZRTVS-1 člen 26,27. ZUS-1 člen 4. URS člen 2, 22, 25, 34, 39, 44, 153.
javni zavod - RTV Slovenija - nadzorni svet - razrešitev članov nadzornega sveta - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Za sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 je bistveno, ali takšen akt posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Če tožnik kršitve le-teh ne uspe izkazati, kljub zatrjevanim nepravilnostim pri izdaji posamičnega akta s tožbo po 4. členu ZUS-1 ne more uspeti.
Kolikor tožnik zatrjuje kršitev 2. člena Ustave RS in 153. člena Ustave RS sodišče odgovarja, da navedeni določbi ne opredeljujeta temeljnih človekovih pravic in ustavnih svoboščin, temveč ustavna načela delovanja države in državnih organov. Zato njihova kršitev sama po sebi ne more biti predmet tožbe po 4. členu ZUS-1.
Sklep o razrešitvi ne pomeni odločitve o pravici. Kot je že odločilo Vrhovno sodišče RS, biti član Nadzornega sveta ni pravica s področja upravnega prava. Če ne gre za pravico, pa tudi pričakovanja, ki so vezana na imenovanje, npr. biti član celotno mandatno obdobje, ne morejo biti pravno varovana upravičenja. Ker torej s sklepom o razrešitvi ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, se tožnik ne more sklicevati na ustavno jamstvo procesnih varoval, ki se ščitijo v okviru 22. člena Ustave RS, kadar državni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Pravica do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave RS posamezniku zagotavlja priznanje njegove vrednosti, ki mu gre kot človeku in iz katere izvira njegova sposobnost samostojnega odločanja. Če tožnik ni sodeloval tudi na seji Državnega zbora, da bi pojasnjeval poročilo, to ne pomeni, da mu je bila odvzeta vrednost, ki jo ima kot človek. Da bi njegova razrešitev kot člana Nadzornega sveta, ki ni bila utemeljevana na njegovi individualni odgovornosti, temveč na neustreznosti poročila, vsebovala elemente kaznovanja, sodišče ne meni. Njegov ugled, ki mu gre kot strokovnjaku za medije in predavatelju na področju medijskega prava, po oceni sodišča s sporno razrešitvijo ni bil prizadet oziroma tožnik tega s konkretnimi trditvami in dejstvi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je do tega prišlo, ni izkazal.
Tožnik je kot član oziroma predsednik Nadzornega sveta imel vpliv na opravljanje določenih javnih zadev (glede na pristojnosti tega organa), vendar to njegovo sodelovanje ni bilo posledica splošne (vsak državljan) in z zakonom urejene pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, pač pa je bilo vezano na njegovo funkcijo, za katero je moral izpolnjevati posebne pogoje in je bil za predsednika izvoljen. Z izgubo te funkcije se je zmanjšal le z njo povezan vpliv na javne zadeve, nič pa ni bila s tem prizadeta tožnikova splošna pravica iz 44. člena Ustave RS.
javni razpis - podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja - vloga v elektronski obliki - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnik je prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskem domu oddal (le) elektronsko na spletnem portalu eVŠ. Pri tem pa ni uporabil kvalificiranega digitalnega potrdila in obrazca prošnje tudi ni natisnil, ga podpisal in ga skupaj s prilogami do 20. 8. 2012 priporočeno poslal po pošti ali osebno oddal pristojni pisarni za študentske domove. Do določenega roka zato organu prve stopnje ni poslal popolne vloge niti upoštevajoč določbe razpisa niti upoštevajoč določbo drugega odstavka 63. člena ZUP, po kateri je pisna vloga tista vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) oziroma vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Glede na navedeno je organ prve stopnje ravnal skladno s pogoji razpisa, ko je tožnikovo prošnjo zavrgel, saj ni imel podlage za pozivanje tožnika na dopolnitev nepopolne vloge v smislu določb 67. člena ZUP.
kulturni spomenik - kulturni spomenik lokalnega pomena - začasna razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena
Pojem „registrirana dediščina“ je širši od pojma „spomenik“, pri čemer gre lahko pri spomeniku za spomenik državnega ali lokalnega pomena. S spornim Odlokom o začasni razglasitvi Arheološkega najdišča Vodnikov trg v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena je minister za kulturo Arheološko najdišče Vodnikov trg v Ljubljani začasno razglasil za kulturni spomenik državnega pomena. Samo dejstvo, da ima to območje (tudi) status kulturnega spomenika lokalnega pomena na podlagi odloka z dne 20. 12. 1990, pa ne vpliva na pravico države, da ob izpolnjevanju pogojev iz 21. člena ZVKD-1 določeno „registrirano dediščino“ začasno razglasi (tudi) za kulturni spomenik državnega pomena. ZVKD-1 takšne dvakratne razglasitve ne prepoveduje.
Izpodbijani Odlok o začasni razglasitvi Arheološkega najdišča Vodnikov trg v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena ne posega v delovno področje lokalne skupnosti in z njim ni bilo poseženo v pravico do lokalne samouprave.
V skladu z določili javnega razpisa se kot osnovni pogoj, ki ga mora vsak ponudnik študentske prehrane izpolnjevati že ob oddaji vloge, šteje tudi lokal, ki mora imeti jedilnico s površino najmanj 20 m2 in najmanj 3 mizami in 12 sedišči, pri čemer se pogodba oziroma dogovor s sosednjim ali kakim drugim lokalom ne upošteva. Študentski inšpektor je v času poteka javnega razpisa prijavljena lokala tožeče stranke obiskal v razmaku enega tedna ter ugotovil, da nobeden od njiju omenjenega pogoja zaradi neustrezno opremljene jedilnice ni izpolnjeval. Tudi po mnenju sodišča ni bilo podlage, da bi študentski inšpektor prostore po tem, ko jih je negativno ocenil, ponovno ocenjeval. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila dejansko stanje in na tej podlagi prijavi tožeče stranke na javni razpis zavrnila ter odločitev tudi argumentirano obrazložila.
Ko se skupaj (v kompletu) prodaja gozdna in kmetijska zemljišča, se prednostni vrstni red predkupnih upravičencev (po ZKZ oziroma po ZG) določi upoštevaje pretežnostno načelo, saj vrstnega reda ni možno ugotavljati istočasno po določbi 23. člena ZKZ in po določbi 47. člena ZG.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - izdaja odločbe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je tožbo vložila zaradi molka organa, tekom postopka pa je tožena stranka v celoti ugodila njeni prošnji za dodelitev BPP. Tožbo, pri kateri vztraja, je bilo treba zavreči, saj izdana odločba ne posega v njeno pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
dovoljenje za začasno prebivanje - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - davčni dolg - zadostna sredstva za preživljanje
V času izdaje izpodbijane odločbe je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka nima sredstev za preživljanje, da je storila večje število prekrškov zoper javni red in mir ter da nima poravnanih zapadlih davkov in prispevkov. Zato je tožena stranka njeno prošnjo za dovoljenje za začasno prebivanje tujca v RS zavrnila skladno z določbami ZTuj-1.