nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - opremljenost stavbnega zemljišča - stopnje opremljenosti stavbnega zemljišča
Pri odmeri NUSZ je pomembna opremljenost posameznega stavbnega zemljišča in možnost priključitve na komunalno infrastrukturo. Samo zase torej ne zadostuje, da je komunalno opremljeno neko širše območje (v konkretnem primeru kompleks A.), znotraj katerega leži konkretno zazidano stavbno zemljišče, niti to, da je katero od drugih zemljišč znotraj tega območja mogoče priključiti na določeno vrsto komunalne opreme. Taka ugotovitev mora biti izrecna za vsako stavbno zemljišče, za katero se odmerja NUSZ. Ni namreč mogoče izključiti, da vsa zemljišča znotraj določenega območja niso enako komunalno opremljena oziroma nekatera sploh ne.
Zemljišča, ki so priključena na omrežje, ki zagotavlja dobavo pitne vode iz javnega omrežja, so opremljena s to komunalno infrastrukturo, saj je sekundarno omrežje dejansko postalo del omrežja te komunalne opreme, sicer dobava vode po naravi stvari ne bi bila mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnin
Ker se je lastništvo nepremičnin pridobilo že s pravnomočnostjo sodne odločbe, (in ne šele z vpisom lastništva v zemljiško knjigo), je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, ko je štela, da je prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči lastnik spornih nepremičnin.
Ker je odločitev o vprašanju tožnikovega rezidentskega statusa pravnomočna, je prvostopni organ tožniku pravilno odmeril dohodnino, upoštevaje ugotovitev, da se tožnik šteje za slovenskega rezidenta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica ima premoženje, ki dosega ali presega višino 13.870,00 EUR, kot to določa prvi odstavek 27. člena ZSVarPre, zato ji brezplačna pravna pomoč ne gre. Zakon pa ne dopušča nikakršnih olajševalnih okoliščin v zvezi z ugotavljanjem premoženja, ki jih ima posamezni prosilec za brezplačno pravno pomoč.
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je bil uporabljen pravilni prisilni ukrep, tožniku pa je bila tudi utemeljeno izrečena najnižja predpisana denarna kazen, ker je pričakovati, da bo že takšna denarna kazen prepričala tožnika, da bo ustavil uporabo obravnavanega objekta.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - mansarda
Pri opredelitvi mansarde je bistvena poševnost, ki je posledica oblikovanja dvokapne strehe, ki se izrazi tudi v notranjem prostoru mansarde. Pri tem pa ni nujno, da se prostor zaključi neposredno pod streho (v višini slemena).
skrbništvo - postavitev skrbnika za poseben primer - kolizijski skrbnik mladoletnika - primernost skrbnika
Neutemeljen je tožbeni ugovor o nepristranosti postavljene skrbnice za posebni primer. Tožnica je namreč v postopku navajala zgolj domneve, ki pa jih ni podprla z ustreznimi dokazi.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izključitev javnosti pri sojenju
ZKP kot ZDIJZ nudita različna odgovora na odprto vprašanje, ali je sodba lahko informacija javnega značaja, če je javnost v postopku izključena. Torej se je treba odločiti, kateremu predpisu dati prednost. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 128. člena ZKP napram uporabi ZDIJZ. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka smiselno uporabiti določilo 128. in 360. člena ZKP predvsem v tem smislu, ali je sodišče smatralo, da mora biti pri razlogih sodbe javnost izključena in s tem v zvezi pritegniti v postopek razpravljajočega sodnika.
ZZZDR člen 189. Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil člen 2, 4.
skrbništvo - popis in ocenitev premoženja osebe pod skrbništvom - popisna komisija - kazenski postopki zoper člane komisije
Tožnik v pritožbi in v tožbi ni izkazal, da je kateri koli član komisije za popis premoženja bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi česar ne bi smel biti v konkretnem primeru član omenjene komisije. Tožnik navaja samo, da so v zadevah vložene kazenske ovadbe. Omenjene osebe varuje domneva nedolžnosti, po kateri vsak, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zgolj vložitev ovadb ne more biti razlog za to, da bi sodišče lahko ugotovilo, da je izpodbijani akt nezakonit.
izterjava davčnih obveznosti - izbrisana družba - aktivni družbenik izbrisane družbe - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe
Po določbi sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP je aktivni družbenik oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani družbi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. V določbi osmega odstavka 442. člena pa je vzpostavljena domneva, da gre za aktivnega družbenika, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljeni najmanj 25 % vseh glasovalnih pravic. Pri tem pa lahko družbenik dokaže tudi nasprotno. V danem primeru tožnica navedenemu statusu v družbi sploh ni ugovarjala. Zato jo je šteti za aktivno družbenico družbe v smislu 2. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP in je zato solidarno odgovorna za neporavnane obveznosti izbrisane družbe.
poročilo o nadzoru nad poslovanjem upravitelja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - oblastveni akt - zavrženje tožbe
Izpodbijano poročilo ni oblastveni akt, s katerim bi Komisija za nadzor pri Zbornici upraviteljev Slovenije odločila o kakršni koli tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Tožnik ima torej v obravnavani zadevi možnost priti do sodnega varstva v upravnem sporu samo na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1, na katerega se tudi sklicuje v tožbi, pod pogojem, da nima zagotovljenega drugega učinkovitega sodnega varstva. Tožnik v tožbi ni izkazal, da bi mu bilo poseženo v katero izmed ustavnih ali mednarodno-pravno priznanih pravic v smislu 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z 1. odstavkom 4. člena ZUS-1, je sodišče tožbo na navedeni pravni podlagi tudi zavrglo.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/1, 40, 40/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Iz 6. člena ZDIJZ ne izhaja, da bi moral organ razpolagati z aktom, ki določeno informacijo označuje kot poslovno skrivnost, ampak zadostuje zgolj to, da je nek podatek s posebnim pisnim sklepom ali z internim aktom opredeljen kot poslovna skrivnost.
Pojma porabe ni mogoče enačiti s pojmom razpolaganja, ker gre za porabo le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo, od koder jih država ne dobi več vrnjena, v obravnavanem primeru pa ni šlo za tako trošenje javnih sredstev.
Pri presoji prošnje za BPP za osebni stečaj je treba upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer neobstoj premoženja dolžnika ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Vnaprejšnje zavračanje prošenj za BPP za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja dolžnika vodi v izvotlitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti in njegovih učinkov.
mednarodna zaščita - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - krvno maščevanje - prosilec iz Afganistana
V tem primeru bi tožena stranka morala izjave tožnika o tem, da mu grozi krvno maščevanje glede na to, da se le to lahko razteza celo na več rodov, preverjati v povezavi z informacijami, ki jih je sam predložil. Do teh informacij bi se tožena stranka morala opredeliti, saj je dejstvo, da je tožnik uveljavljal strah pred krvnim maščevanjem, saj je njegova družina iz tega razloga celo zbežala iz Afganistana. Zato ni utemeljenega razloga, da tožena stranka ni upoštevala informacij tožnika, ki se nanašajo na krvno maščevanje.
zdravstvena dokumentacija - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - zaupnost pacientovih osebnih podatkov
Upravljavec je zavrnil seznanitev z zdravstveno dokumentacijo pacientke A.A., ker je pacientka podala prepoved posredovanja podatkov o zdravstvenem stanju vsem, razen članom strokovne ekipe in prosilec ne razpolaga s pooblastilom za seznanitev z osebnimi podatki pacientke.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja
Tožnica v postopku, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni uspela, zato je bil organ za BPP v skladu z določbo 49. člena ZBPP dolžan preveriti, ali se je tožničino premoženjsko oziroma finančno stanje spremenilo, saj od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč še niso potekla štiri leta. Ker tožnica pogojev za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje, saj njeno premoženje presega znesek 13.780,00 EUR, ki je določen z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (v skladu s 152. členom ZUJF), mora vrniti izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči.
Po pravnomočni odločbi o denacionalizaciji je bilo upravičencem vrnjeno premoženje, s tem pa je bila odločba o denacionalizaciji že izvršena. Zato je tudi v obnovljenem postopku ni več mogoče odpraviti ali razveljaviti, saj so iz nje že nastale pravne posledice.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nezakonito prečkanje meje države članice EU - predaja pristojni državi
Obstajajo dokazi in posredne okoliščine, da se je tožnik pred vstopom v Slovenijo več let nahajal v Italiji. Ker pa iz dokumentacije zadeve toženka ni mogla z zadostno mero gotovosti ugotoviti, ali je za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Slovenija, kjer se tožnik nahaja zdaj, ali Italija, kjer se je nahajal pred vstopom v Slovenijo, se je odločila za ukrep omejitve gibanja, za katerega je ocenila, da je nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, ne bo zapustil ozemlja Slovenije ter da bo, kolikor se ugotovi, da je za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Italija, mogoča realizacija njegove predaje tej državi.
Tožnik z ilegalnim prehajanjem meja različnih držav kaže na izrazito begosumnost in zlorabljanje sistemov mednarodne zaščite. V konkretnem primeru je toženka odločila pravilno, ko je tožniku zaradi izrazite begosumnosti gibanje omejila na prostore Centra za tujce. Da je bil takšen ukrep pravilen in utemeljen ne nazadnje kaže tudi dejstvo, da je tožnik takoj po končani glavni obravnavi dne 11. 9. 2013 izpred stavbe sodišča pobegnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - izvršilni postopek
V obravnavanem primeru je tožnikova zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena kot očitno nerazumna, saj teče izvršilna zadeva, v kateri smiselno želi tožnik brezplačno pravno pomoč, na podlagi pravnomočnega naslova – sodbe Temeljnega sodišča v Mariboru, zaradi plačila preživnine. Ta sodba v izvršilnem postopku pomeni izvršilni naslov, na podlagi katerega teče izvršilni postopek zoper tožnika do popolnega poplačila terjatve. Razlog, ki ga želi tožnik uveljavljati, je pomanjkanje sredstev za poplačilo terjatve, vendar pa to ni ugovor, ki bi bil v izvršilnem postopku pravno upošteven v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju.