mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev Azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni več vrnil, niti ni vložil prošnje za razselitev na zasebni naslov. To pomeni, da očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka. Zato (tudi) pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje.
mednarodna zaščita - združevanje družine - združenje s sestro - družinski član
Bratje in sestre osebe, ki ji je priznana mednarodna zaščita, se po 16.b členu ZMZ ne štejejo med družinske člane, zato zanje ni mogoče uveljavljati združevanja družine.
promet z gozdnimi zemljišči - odobritev pravnega posla - - menjalna pogodba
Z menjalno pogodbo tožnik ni pridobil lastninske pravice na gozdnem zemljišču, saj zgolj način plačila zemljišča (menjava stvari) ne more imeti vpliva na potek postopka prodaje, ki ga določa ZKZ.
Odločitev tožene stranke, da projektom po vrstnem redu glede na število doseženih točk odobri sredstva v višini, ki omogočajo izvedbo prijavljenega projekta, ni neskladna z ZUJIK ter javnim razpisom.
Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 31.
javni razpis - ukrep obnove in razvoja vasi - sprememba naložbe - zahteva za plačilo - znižanja in izključitve
Stranka lahko zaprosi tudi za spremembo obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev, vendar pa mora za vsako finančno, vsebinsko oziroma časovno spremembo predhodno pridobiti soglasje agencije.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik kljub pozivom tožene stranke svoje prošnje ni pravilno dopolnil. Takšna dopolnitev pa je procesna predpostavka za nadaljnje vsebinsko obravnavanje njegove prošnje.
rezident za davčne namene - ugotavljanje statusa rezidenta - središče osebnih in ekonomskih interesov
Tožnik je v Sloveniji lastnik nepremičnin, v Sloveniji živi njegova žena in oba otroka. Središče tožnikovih življenjskih interesov je tako v Sloveniji, na Republiko Nemčijo pa ga vežejo ekonomske vezi, ki so povezane z njegovo zaposlitvijo.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 8, 8/4, 14, 14/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - subvencija za krmne površine - prijavljena površina - upravičena površina
Tožnik priznava, da so bile nepravilnosti pri vrisu GERKO-v odpravljene šele po izdaji izpodbijane odločbe. Zato ne more biti uspešen z navedbami v tožbi, da je do napak pri vrisovanju GERK-ov prišlo zaradi nepreglednih posnetkov in zamika katastra.
DDV - vračilo DDV - nadomestni račun - vračilo vstopnega DDV - davčni zavezanec, ki nima sedeža v RS
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi nadomestnega računa. Tožnik, ki je davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV od navedenega računa na podlagi 74. člena ZDDV-1. Po zaključku obeh davčnih organov navedeni račun ne vsebuje podatkov, ki jih zahteva 82. člen ZDDV-1, zaradi česar tožnik nima pravice odbitka vstopnega DDV od omenjenega računa.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg - samostojni podjetnik posameznik
Neporavnani davki in prispevki tujca, ki v RS opravlja dejavnost samostojnega podjetnika posameznika, pomenijo nepodrejanje pravnemu redu RS in predstavljajo razlog za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - opomin pred izvršbo - zavrženje tožbe
Sodišče je moralo tožbo zavreči, ker akta, ki ju tožnica izpodbija, nista upravna akta po določbah ZUS-1 in s tem akta, ki bi ju bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Predmet presoje v upravnem sporu pa tudi niso odločitve sodišč, sprejete v okviru izvrševanja sodne funkcije (3. člen ZUS-1).
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - rok za obnovo - zapisnik o inšpekcijskem nadzoru - odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - dokazovanje izvora premoženja - cenitev - ocena davčne osnove - verjetna davčna osnova - znižanje z oceno določene davčne osnove - dokazovanje - pravno mnenje
K prijavi premoženja lahko davčni organ pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerje med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga. Za premoženje, ki ga fizična oseba v prijavi premoženja ne navede, se šteje, da je pridobljeno v obdobju od zadnje prijave premoženja, če fizična oseba ne dokaže drugače. Pri dokazovanju izvora premoženja oziroma denarja v časovnem pogledu zakon zavezanca ne omejuje.
Cenitev iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 je mogoče uporabiti tako v primeru odmere dohodnine po 2. alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2, kot v primeru specialne določbe iz petega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Postopek ocene davčne osnove pomeni odstop od temeljnega načela materialne resnice. Z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova pa se zniža le, če zavezanec dokaže, da je nižja. Zakon namreč ne določa, da lahko zavezanec verjetno dokaže, da je nižja.
Če se pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oziroma v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo davčnemu organu. Šteje se, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika o inšpekcijskem nadzoru. Šele z izdajo zapisnika se relevantne ugotovitve povežejo v celoto, ki omogoča nadaljnje ukrepanje.
evidentiranje urejene meje in parcelacije - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - možnost udeležbe v postopku
Elaborat ureditve meje in parcelacije ter zbirka listin zemljiškega katastra nista dokaza, ki ju že v postopku za evidentiranje urejene meje in parcelacije ne bi bilo mogoče uporabiti tako, da bi se ugotovilo, ali so v elaboratu (pravilno) navedeni podatki, ki so bili uporabljeni za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra ter ali so bili pri tem uporabljeni pravilno, torej upoštevaje zanesljivost in natančnost katastrskih podatkov ter skladnost med vpisanimi podatki in podatki v zbirki listin. Ocene drugostopenjskega organa, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan je zato pravilna.
Drugostopenjski organ je pravilno presodil, da obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP ni podan, ker so stranke v postopku za izdajo odločbe sodelovale, in ker ni šlo za primer, ki ga kot razlog za obnovo postopka določa zakon, in sicer da bi osebam ne bila dana možnost udeležbe, pa bi jim morala biti.
Pravilnik o disciplinskem postopku zoper izvršitelja člen 5, 5/2, 6, 6/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIZ člen 298d, 298d/3.
upravni spor - pravni interes - disciplinski postopek zoper izvršitelja - zavrženje tožbe - predlagatelj postopka - stranka v postopku
Postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja je bil sprožen na pobudo tožnice, kar pa še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njene pravice ali pravne koristi. Tožnica ne izkazuje svojega pravnega interesa, saj izpodbijani sklep z ničemer ne posega v njen pravni položaj, ne glede na to, da je bil predlog za uvedbo postopka za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja sprožen na njeno pobudo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - soglasje za mediacijo
Tožnik je soglasje za mediacijo odklonil, kar pomeni, da zakonskega pogoja iz določbe 28. člena ZBPP ni izpolnil in da mu je zato pravica do brezplačne pravne pomoči prenehala oziroma da je šteti, da gre za brezplačno pravno pomoč, ki ni (več) upravičena.
ZDDPO-2 člen 12. SRS standard 1.55. MRS standard 36.12.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - naložbena nepremičnina - odhodek iz naslova slabitve naložbene nepremičnine
Sodišče je v tej zadevi obravnavalo (davčno) priznavanje odhodkov v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb iz naslova slabitve naložbene nepremičnine v letu 2007.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 79, 79/3, 80, 81, 81/2, 81/5. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZZZDR člen 192, 192/1, 200, 200/1.
delni odvzem poslovne sposobnosti - vročitev izpodbijanega upravnega akta skrbniku - vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil sam, za kar pa, glede na delno odvzeto poslovno sposobnost, ni procesno sposoben. Sodišče je v nadaljevanju ugotavljalo, ali bi bilo treba od tožnikovega skrbnika zahtevati ustrezno ukrepanje v smislu drugega odstavka 81. člena ZPP, to je odobritev tožbe. Določbe ZPP se v upravnem sporu uporabljajo primerno, v skladu z značilnostmi upravnega spora. Ena od značilnosti rednega upravnega spora je, da sodišče odloča o zakonitosti upravnih aktov, kar pomeni, da je skrbnik s podlago za morebitno vložitev tožbe seznanjen že, ko mu je vročen upravni akt. Izpodbijani sklep je bil brez dvoma vročen (takratnemu) tožnikovemu skrbniku. Ta je bil torej že v fazi upravnega postopka pritegnjen v postopek ter je imel možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijani sklep vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Ker niso izkazani razlogi za dvom v skrbnikovo delo, je bila glede na navedeno tožniku ustrezno varovana pravica do sodnega varstva. Po drugi strani je treba upoštevati, da je bila tožniku poslovna sposobnost delno odvzeta zaradi kverulantskih značilnosti, zaradi česar nastopa v številnih postopkih, v katerih sam ne zna oziroma ne zmore oceniti, koliko so zanj potrebni in smiselni. Pozivanje k odobritvi tožbe, ki jo je tožnik sam vložil zoper sklep, s katerim je bil skrbnik že pravilno seznanjen, bi bilo zato tudi v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. V obravnavanem primeru tako ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato je sodišče tožbo brez pozivanja skrbnika k njeni odobritvi zavrglo.
denacionalizacija - vračilo podržavljene nepremičnine - odškodnina za podržavljeno premoženje - poslovni prostor - ista nepremičnina
Že iz površine prostorov 601 m2, ki je izhajala iz obsega podržavljenja predmetne poslovno stanovanjske stavbe in je bila navedena v odločbi o podržavljenju ter iz površine prostorov, kot izhaja iz navedb v cenitvi izvedenca, to je prav tako 601 m2 ter glede na število lokalov v njej, izhaja, da je bilo o odškodnini za detajlistično trgovino, ki se je nesporno nahajala v tej poslovno stanovanjski stavbi, že odločeno s pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana št. 362-636/93-55 z dne 31. 1. 2007, kot je pravilno ugotovil tudi prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi. Z navedeno delno odločbo je bilo namreč že pravnomočno odločeno o odškodnini za podržavljeno nepremičnino, ki je obsegala enosobno stanovanje in šest poslovnih prostorov v stanovanjsko poslovni stavbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stalno prebivališče
Organ za BPP je na podatek iz evidence (Centralnega registra prebivalstva) vezan. Tožnik v relevantnem času ni imel stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in zato glede na določbo 1. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP ne more biti upravičenec do brezplačne pravne pomoči.
skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ključna dejstva za zaključek, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, je organ našel v tožnikovem dopisu z dne 30. 10. 2012, v katerem je ta izrazil nestrinjanje z dovoljenjem varovancu za izhod iz doma dne 27. 10. 2012 ter podatkih v zvezi z varovancem (zdravnika, policije), glede na katere je organ sklepal, da za tožnikovo nasprotovanje izhodu varovanca ni utemeljenih razlogov. Sodišče pa se s tožnikom strinja, da bi bilo dejansko stanje v predmetnem po uradni dolžnosti uvedenem postopku za razrešitev skrbnika za posebni primer treba razjasniti temeljiteje in upoštevati kot relevantne še druge okoliščine, tožniku pa ob tem omogočiti, da se udeležuje ugotovitvenega postopka (145., 146. člen ZUP).