Celotna predstavitev izdelkov utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o nakupu, ki je sicer ne bi sprejel. Odločilni razlog za nakup so lastnosti izdelkov, ki so mu predstavljene in vzbujajo upanje, da izdelki vplivajo na telesno počutje in zdravstveno stanje. Pri tem je treba upoštevati tudi način prodaje – tožnik izdelke prodaja izven poslovnih prostorov in tako potrošnik nima možnosti izbire med istovrstnimi izdelki, ampak se za nakup odloča na podlagi tožnikove predstavitve. Glede na to, kaj lahko pričakuje od uporabe izdelkov, je zanje pripravljen plačati visoko ceno, kar lahko povzroči njegovo oškodovanje, saj izdelki nimajo lastnosti, kot jih je tožnik predstavil.
Glede na določbe 110. člena ZIL-1 in dejstvi, ki niti nista sporni, da v naknadnem roku šestih mesecev iz prvega odstavka tega člena pristojbina za vzdrževanje patenta skupaj z zamudno pristojbino ni bila plačana in da je organ tožniku kot imetniku patenta tudi poslal opozorilo z vsebino, določeno v drugem odstavku tega člena, je organ o prenehanju predmetnega patenta mogel odločiti.
Sodišče ne sprejema kot utemeljenih tožbenih navedb, da naj bi tožnik v nalogu za plačilo z depozita ne bil dolžan navesti zneska, kot to določa Uredba o pristojbinah, pač pa naj bi bil organ dolžan, ne glede na znesek, naveden v nalogu, črpati vsa potrebna sredstva za vzdrževanja veljavnosti patenta, v smislu upoštevanja pravil in prakse EPO.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - odbitek vstopnega DDV - sestavine računa
Dejansko stanje glede zaposlitve delavcev pri tožniku je ostalo nepopolno ugotovljeno oz. ni pojasnjeno do takšne mere, da bi bilo nesporno razvidno, da so delavci dejansko delali za tožnika kot njegovi zaposlenci, da jim je izplačeval plače ter da je šlo za prikrit posel med povezanima osebama. V tem delu je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.
Glede odbitka vstopnega DDV niso izpolnjeni niti formalni pogoji za priznanje te pravice, saj sporni račun ne vsebuje obveznih relevantnih podatkov glede identifikacije vrste opravljenih storitev, zato ni potrebno ugotavljanje ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji po nacionalnem pravu za priznavanje pravice do odbitka. Tožniku že iz tega razloga ne gre pravica do odbitka, ne glede na okoliščine, ki jih davčni organ navaja glede fiktivnosti posla. Če niso izpolnjeni formalni pogoji glede računov, se do drugih okoliščin glede pravice do odbitka, kot izhaja tudi iz sodne prakse SEU, niti ni potrebno opredeljevati.
ZUS-1 člen 4. URS člen 22, 25, 157, 157/2. ZIntPK člen 13, 45.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
Ker tožnik za varstvo zatrjevanih ustavnih pravic nima zagotovljenega sodnega varstva v pravdnem postopku, niti to zaradi izrecnega zatrjevanja kršitve ustavnih pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS ne bi bilo učinkovito, je sodišče presodilo, da so podane procesne predpostavke za odločanje v tem upravnem sporu.
Ustavna pravica iz 22. člena Ustave RS kot ustavna pravica procesnega značaja zagotavlja enakopravno obravnavo vseh strank v podobnih ali enakih primerih in enakopravnost med strankami udeleženimi v postopku, zato v spornem postopku ugotovitev, da je bila tožniku dana možnost sodelovanja v postopku, možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev, ter da je bil z obrazložitvijo Zaključnega poročila seznanjen z razlogi tožene stranke za odločitev, po presoji sodišča pomeni, da ni prišlo do očitane kršitve 22. člena Ustave RS.
ZUP člen 229, 229/2, 260, 260-1, 260-9, 261, 261/3, 267.
vodno dovoljenje za neposredno rabo morja - obnova postopka izdaje vodnega dovoljenja - dopustnost obnove postopka - udeležba v postopku - pritožba
Iz upravnih spisov izhaja, da sta tožeči stranki zahtevali vročitev vodnega dovoljenja, katerega postopek izdaje želita obnoviti, vendar je bila njuna zahteva pravnomočno zavržena, ker nista izkazali pravnega interesa za vstop v postopek za izdajo navedenega vodnega dovoljenja. Upravni organ je zato pravilno presodil, da gre v konkretni zadevi za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, zaradi česar iz razloga 9. točke 260. člena ZUP obnove postopka ni mogoče predlagati.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra
Noben podatek v zbirki listin zemljiškega katastra in tudi ne v listinah, ki jih je v postopku predložila tožeča stranka, ne izkazuje, da bi bili podatki v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Zato uskladitev podatkov zemljiškega katastra na podlagi 9. člena ZEN v konkretni zadevi ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - namen brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - upravni postopek
Tožeča stranka je zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni postopek davčne izvršbe, ki še ni bil zaključen z dokončno odločbo. Glede na namen brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva, njeni prošnji ni mogoče ugoditi.
Upravni organ prve stopnje je pravilno preveril, ali so soglasja, pridobljena k projektni dokumentaciji pred njeno spremembo, veljavna tudi za spremenjeno dokumentacijo s kasnejšim datumom izdelave in glede na ugotovljeno dejansko stanje zakonito zavrnil zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev obveznega cepljenja - dokazno breme
V konkretnem primeru po presoji sodišča ni bil ugotovljen noben izmed razlogov, ki na podlagi ZNB dopuščajo opustitev obveznega cepljenja. Iz upravnih spisov namreč ne izhaja, da bi tožničina mati zahtevala pridobitev dodatne zdravstvene dokumentacije, dodaten zdravstveni pregled hčere ali razgovor pred komisijo, pač pa je le navajala, da je hčerka zdrava in da bi cepljenja lahko negativno vplivala na njeno zdravje.
Javni poziv 4SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za svoje naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb.
javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - pogoji za dodelitev sredstev - večja energijska učinkovitost stanovanjskih stavb - rok za prijavo - že izvedena naložba
Tožeča stranka se je na javni poziv prijavila po tem, ko je naložbo že izvedla, zato ni upravičena do nepovratne finančne spodbude. Osnovi namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je namreč spodbuditi investitorje k odločitvi za izvedbo naložb, spodbuda pa je ravno v dodeljevanju nepovratnih sredstev za bodoče investitorje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razveza zakonske zveze
Sodišče se strinja z oceno organa za BPP, da v konkretnem primeru vlaganje odgovora na tožbo ni razumno in da tožnik v razvezni pravdi nima nobenega izgleda za uspeh, saj glede na določbo 65. člena ZZZDR ne more preprečiti razveze zakonske zveze, ki jo s tožbo zahteva njegova žena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rok za odstranitev nelegalne gradnje - postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja
Čas, potreben za pridobivanje gradbenega dovoljenja, ni razlog, ki bi ga bilo treba upoštevati pri določitvi roka za izpolnitev obveznosti odstranitve nelegalne gradnje. Morebiti kasneje izdano gradbeno dovoljenje v primeru, kot je obravnavani, pa ima lahko vpliv na postopek izvršbe, ki se zaradi izdanega gradbenega dovoljenja ustavi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - počitniški objekt - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - sanacijski PUP
V tožbi tožnica trdi, da objekt, tak kot je danes, stoji že več kot 40 let. Organ druge stopnje sicer pravilno ugotavlja, da predmet tega postopka ni planinski stan, ki je stal na mestu današnjega počitniškega objekta, vendar ta ugotovitev sama po sebi ne zadošča za sklep, da počitniški objekt ni obstajal že pred 31. 12. 1967, kar tožnica po vsebini uveljavlja že ves čas postopka, upravna organa pa se do tega vprašanja nista opredelila, saj je ostalo popolnoma neugotovljeno dejansko stanje o bistveni okoliščini, to je, ali je bil objekt grajen pred navedenim datumom in ali je bila pred navedenim datumom spremenjena tudi njegova namembnost.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - subjektivni rok - možnost udeležbe v postopku - seznanitev z obstojem gradbenega dovoljenja
ZUP v 5. točki prvega odstavka 263. člena enomesečnega roka ne šteje od dneva, ko je stranka mogla izvedeti, da je bila odločba izdana, temveč od dneva, ko je za to odločbo dejansko izvedela.
Po določbi tretjega odstavka 146. člena ZGO-1 je zoper odločbo gradbenega inšpektorja dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve. Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve. Glede na navedeno določbo ni bilo nepravilno ali nezakonito ravnanje toženke, ko je uvedla inšpekcijski postopek z izdajo predmetnega sklepa, še preden je bilo odločeno o tožničini pritožbi zoper inšpekcijsko odločbo z dne 10. 8. 2011 in ugotovila, da je postala izvršljiva 11. 10. 2011.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - pravnomočno končan postopek - zavrženje tožbe
Upravni spor I U 1737/2012, v zvezi s katerim je bila tožniku z odločbo, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, zavrnjena dodelitev BPP, je bil pravnomočno končan že pred vložitvijo obravnavane tožbe 1. 2. 2013. Ker je s tem prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za omenjeni upravni spor, je posledično odpadel tudi njegov interes za ta upravni spor, v katerem izpodbija odločitev, da se mu BPP za tožbo v zadevi I U 1737/2012 ne dodeli in zaradi česar v tem upravnem sporu želi doseči nasprotno odločitev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - gradnja na drugem zemljišču
Glede na to, da med strankama ni sporno, da je bilo gradbeno dovoljenje, na katerega se tožnik sklicuje, dano za gradnjo stanovanjske hiše na drugem zemljišču in ne na zemljišču, na katerem stoji stanovanjska hiša, ki je predmet inšpekcijskega postopka, po presoji sodišča ni mogoče govoriti o neskladni gradnji.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 66, 66/1, 66/1-6, 66/2. ZUP člen 67, 67/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - poziv na predložitev dokazil o pravici graditi - zavrženje vloge
V zadevi ni sporno, da je priklop tožnikovega objekta na elektriko načrtovan preko zemljišča parc. št. 2263/8 k.o. … dostop do objekta pa med drugim tudi po zemljišču parc. št. 2263/205 k.o. …, ki nista v investitorjevi lasti. Upravni organ je zato ravnal pravilno, ko je od tožnika zahteval predložitev dokazil o pravici graditi in ga s tem namenom v dopisu z dne 18. 1. 2012, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih, pozval, naj za navedena primera predloži služnostni pogodbi, sklenjeni z lastnikoma omenjenih zemljišč.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPNačrt člen 1, 1/1. ZLS člen 21, 21/2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pobuda za spremembo namenske rabe zemljišča - opredelitev občine do pobude - zavrženje tožbe
Opredeljevanje občine do pobud za spremembo namenske rabe zemljišč je ena od faz v postopku sprejemanja OPN, to je predpisa s področja prostorskega načrtovanja v pristojnosti občine, ne pa odločanje o tem vprašanju kot tožnikovi pravici na področju upravnega prava.
Tožniku so bili inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje izrečeni kot investitorju, to je kot osebi, ki je gradila objekt. Po 4.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je investitor namreč oseba, ki naroči graditev objekta ali jo sama izvaja.