podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna energija - finančna pomoč za tekoče poslovanje - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - kršitve pravil postopka
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil znesek prejete subvencije za obravnavano proizvodno napravo, saj je kot pomoč, dodeljeno proizvodni napravi, nedvomno treba šteti tudi denarno pomoč, ki jo je tožnik pridobil zaradi izdaje gradbenega dovoljenja zanjo, torej za namene njene zakonite postavitve, in ne zgolj pomoč, pridobljeno za nakup naprave oziroma/in opreme.
soglasje za postavitev obcestne varovalne ograje - stranka v postopku - dejanski interes - pravni interes
V času izdaje izpodbijanega soglasja kot tudi v času odločanja drugostopenjskega organa je veljala določba četrtega odstavka 50a. člena ZGO-1. Upoštevajoč navedeno zakonsko določbo je pravilno, da tožniki v postopku izdaje soglasja niso imeli položaja stranke. Položaja stranke v postopku izdaje predmetnega soglasja ravno tako niso mogli imeti na podlagi ZJC. Tožniki niso upravičene osebe, ki bi imeli aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper soglasje, izdano investitorju. Zato je bila z izpodbijanim sklepom njihova pritožba utemeljeno zavržena. Izkazali so zgolj dejanski in ne pravni interes, zato niso podani pogoji za obnovo postopka iz 260. člena ZUP.
Glede na določbe 110. člena ZIL-1 in dejstvi, ki niti nista sporni, da v naknadnem roku šestih mesecev iz prvega odstavka tega člena pristojbina za vzdrževanje patenta skupaj z zamudno pristojbino ni bila plačana in da je organ tožniku kot imetniku patenta tudi poslal opozorilo z vsebino, določeno v drugem odstavku tega člena, je organ o prenehanju predmetnega patenta mogel odločiti.
Sodišče ne sprejema kot utemeljenih tožbenih navedb, da naj bi tožnik v nalogu za plačilo z depozita ne bil dolžan navesti zneska, kot to določa Uredba o pristojbinah, pač pa naj bi bil organ dolžan, ne glede na znesek, naveden v nalogu, črpati vsa potrebna sredstva za vzdrževanja veljavnosti patenta, v smislu upoštevanja pravil in prakse EPO.
ZUS-1 člen 4. URS člen 22, 25, 157, 157/2. ZIntPK člen 13, 45.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
Ker tožnik za varstvo zatrjevanih ustavnih pravic nima zagotovljenega sodnega varstva v pravdnem postopku, niti to zaradi izrecnega zatrjevanja kršitve ustavnih pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS ne bi bilo učinkovito, je sodišče presodilo, da so podane procesne predpostavke za odločanje v tem upravnem sporu.
Ustavna pravica iz 22. člena Ustave RS kot ustavna pravica procesnega značaja zagotavlja enakopravno obravnavo vseh strank v podobnih ali enakih primerih in enakopravnost med strankami udeleženimi v postopku, zato v spornem postopku ugotovitev, da je bila tožniku dana možnost sodelovanja v postopku, možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev, ter da je bil z obrazložitvijo Zaključnega poročila seznanjen z razlogi tožene stranke za odločitev, po presoji sodišča pomeni, da ni prišlo do očitane kršitve 22. člena Ustave RS.
ZUP člen 229, 229/2, 260, 260-1, 260-9, 261, 261/3, 267.
vodno dovoljenje za neposredno rabo morja - obnova postopka izdaje vodnega dovoljenja - dopustnost obnove postopka - udeležba v postopku - pritožba
Iz upravnih spisov izhaja, da sta tožeči stranki zahtevali vročitev vodnega dovoljenja, katerega postopek izdaje želita obnoviti, vendar je bila njuna zahteva pravnomočno zavržena, ker nista izkazali pravnega interesa za vstop v postopek za izdajo navedenega vodnega dovoljenja. Upravni organ je zato pravilno presodil, da gre v konkretni zadevi za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, zaradi česar iz razloga 9. točke 260. člena ZUP obnove postopka ni mogoče predlagati.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev obveznega cepljenja - dokazno breme
V konkretnem primeru po presoji sodišča ni bil ugotovljen noben izmed razlogov, ki na podlagi ZNB dopuščajo opustitev obveznega cepljenja. Iz upravnih spisov namreč ne izhaja, da bi tožničina mati zahtevala pridobitev dodatne zdravstvene dokumentacije, dodaten zdravstveni pregled hčere ali razgovor pred komisijo, pač pa je le navajala, da je hčerka zdrava in da bi cepljenja lahko negativno vplivala na njeno zdravje.
brezplačna pravna pomoč - namen brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - upravni postopek
Tožeča stranka je zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni postopek davčne izvršbe, ki še ni bil zaključen z dokončno odločbo. Glede na namen brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva, njeni prošnji ni mogoče ugoditi.
Javni poziv 4SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za svoje naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb.
javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - pogoji za dodelitev sredstev - večja energijska učinkovitost stanovanjskih stavb - rok za prijavo - že izvedena naložba
Tožeča stranka se je na javni poziv prijavila po tem, ko je naložbo že izvedla, zato ni upravičena do nepovratne finančne spodbude. Osnovi namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je namreč spodbuditi investitorje k odločitvi za izvedbo naložb, spodbuda pa je ravno v dodeljevanju nepovratnih sredstev za bodoče investitorje.
Upravni organ prve stopnje je pravilno preveril, ali so soglasja, pridobljena k projektni dokumentaciji pred njeno spremembo, veljavna tudi za spremenjeno dokumentacijo s kasnejšim datumom izdelave in glede na ugotovljeno dejansko stanje zakonito zavrnil zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra
Noben podatek v zbirki listin zemljiškega katastra in tudi ne v listinah, ki jih je v postopku predložila tožeča stranka, ne izkazuje, da bi bili podatki v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Zato uskladitev podatkov zemljiškega katastra na podlagi 9. člena ZEN v konkretni zadevi ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razveza zakonske zveze
Sodišče se strinja z oceno organa za BPP, da v konkretnem primeru vlaganje odgovora na tožbo ni razumno in da tožnik v razvezni pravdi nima nobenega izgleda za uspeh, saj glede na določbo 65. člena ZZZDR ne more preprečiti razveze zakonske zveze, ki jo s tožbo zahteva njegova žena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - gradnja na drugem zemljišču
Glede na to, da med strankama ni sporno, da je bilo gradbeno dovoljenje, na katerega se tožnik sklicuje, dano za gradnjo stanovanjske hiše na drugem zemljišču in ne na zemljišču, na katerem stoji stanovanjska hiša, ki je predmet inšpekcijskega postopka, po presoji sodišča ni mogoče govoriti o neskladni gradnji.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - izbira inšpekcijskih ukrepov - skrajšani postopek - načelo zaslišanja stranke
Inšpekcijski ukrepi v primeru neskladne gradnje niso predpisani alternativno, kar pomeni, da gradbeni inšpektor ob ugotovitvi dejanskega stanja, ki ustreza pravnim normam iz 153. člena ZGO-1, nima na voljo nobenega polja proste presoje, temveč mora odrediti edini tam predpisani inšpekcijski ukrep, saj bi sicer ravnal protizakonito. Tožbene navedbe o ekonomski oziroma tehnični neupravičenosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa so zato, čeprav oprte na izvedensko mnenje, brezpredmetne za odločitev v tej zadevi.
Po prvem odstavku 146. člena ZGO-1 se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. Iz navedene določbe ZGO-1 izhaja, da zato dejstvo, da tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni imel možnosti, da se v zadevi izjavi, samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - počitniški objekt - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - sanacijski PUP
V tožbi tožnica trdi, da objekt, tak kot je danes, stoji že več kot 40 let. Organ druge stopnje sicer pravilno ugotavlja, da predmet tega postopka ni planinski stan, ki je stal na mestu današnjega počitniškega objekta, vendar ta ugotovitev sama po sebi ne zadošča za sklep, da počitniški objekt ni obstajal že pred 31. 12. 1967, kar tožnica po vsebini uveljavlja že ves čas postopka, upravna organa pa se do tega vprašanja nista opredelila, saj je ostalo popolnoma neugotovljeno dejansko stanje o bistveni okoliščini, to je, ali je bil objekt grajen pred navedenim datumom in ali je bila pred navedenim datumom spremenjena tudi njegova namembnost.
Tožniku so bili inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje izrečeni kot investitorju, to je kot osebi, ki je gradila objekt. Po 4.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je investitor namreč oseba, ki naroči graditev objekta ali jo sama izvaja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rok za odstranitev nelegalne gradnje - postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja
Čas, potreben za pridobivanje gradbenega dovoljenja, ni razlog, ki bi ga bilo treba upoštevati pri določitvi roka za izpolnitev obveznosti odstranitve nelegalne gradnje. Morebiti kasneje izdano gradbeno dovoljenje v primeru, kot je obravnavani, pa ima lahko vpliv na postopek izvršbe, ki se zaradi izdanega gradbenega dovoljenja ustavi.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - pravnomočno končan postopek - zavrženje tožbe
Upravni spor I U 1737/2012, v zvezi s katerim je bila tožniku z odločbo, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, zavrnjena dodelitev BPP, je bil pravnomočno končan že pred vložitvijo obravnavane tožbe 1. 2. 2013. Ker je s tem prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za omenjeni upravni spor, je posledično odpadel tudi njegov interes za ta upravni spor, v katerem izpodbija odločitev, da se mu BPP za tožbo v zadevi I U 1737/2012 ne dodeli in zaradi česar v tem upravnem sporu želi doseči nasprotno odločitev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - rušitev neskladno zgrajenega dela objekta
V zadevi ni sporno, da tožnik v enomesečnem roku, ki mu je bil določen z inšpekcijsko odločbo z dne 23. 4. 2010 in ki jo je prejel 28. 4. 2010, ni zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja. Tega ni storil niti do 13. 5. 2011, česar tožnik prav tako ne izpodbija, zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je v skladu z drugim odstavkom 153. člena ZGO-1 izdal izpodbijano odločbo in z njo tožniku naložil odstranitev neskladno zgrajenega dela objekta.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - zavrnitev vloge - nova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja
Tožnik ni predložil dokazil o pravici graditi na zemljišču parc. št. 2524, čeprav ni sporno, da je na njem načrtovana trasa elektrovoda in dostopa do njegovega objekta. Novo zahtevo za gradbeno dovoljenje bo lahko vložil bodisi na podlagi spremenjenega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, bodisi na podlagi enakega, npr. če bo pridobil pravico do postavitve elektrovoda do njegovega objekta. Oboje bo namreč imelo za posledico spremembo dejanskega stanja, na katerega opira zahtevek. Glede na navedeno ima zavrnitev tožnikove zahteve v konkretnem primeru enak učinek, kot da bi bila njegova vloga zavržena, zato se sodišče ne strinja, da mu je z zavrnitvijo zahteve onemogočena vložitev nove.
upravni postopek - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - ponovna presoja drugostopenjskega organa
Če je drugostopenjski organ že odločal o zakonitosti konkretnega upravnega akta v določeni zadevi v zvezi s pritožbo (ali drugim pravnim sredstvom) in v svoji odločbi sprejel pravno stališče, za katerega pritožnik meni, da je napačno, pritožnik ne more uspešno uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice (v smislu 274. člena ZUP), niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti drugostopenjski (nadzorstveni) organ.