gozd - soglasje za ograditev gozda - funkcije gozdov
Za utemeljitev ugotovitve, da je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcijo gozda, je treba opraviti presojo vpliva predvidenega posega (kot to izhaja iz tožnikove vloge in njenih prilog) na funkcije gozda, kot so opredeljene z ustreznim gozdnogospodarskim načrtom.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - zavrnitev vloge - nova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja
Tožnik ni predložil dokazil o pravici graditi na zemljišču parc. št. 2524, čeprav ni sporno, da je na njem načrtovana trasa elektrovoda in dostopa do njegovega objekta. Novo zahtevo za gradbeno dovoljenje bo lahko vložil bodisi na podlagi spremenjenega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, bodisi na podlagi enakega, npr. če bo pridobil pravico do postavitve elektrovoda do njegovega objekta. Oboje bo namreč imelo za posledico spremembo dejanskega stanja, na katerega opira zahtevek. Glede na navedeno ima zavrnitev tožnikove zahteve v konkretnem primeru enak učinek, kot da bi bila njegova vloga zavržena, zato se sodišče ne strinja, da mu je z zavrnitvijo zahteve onemogočena vložitev nove.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - izbira inšpekcijskih ukrepov - skrajšani postopek - načelo zaslišanja stranke
Inšpekcijski ukrepi v primeru neskladne gradnje niso predpisani alternativno, kar pomeni, da gradbeni inšpektor ob ugotovitvi dejanskega stanja, ki ustreza pravnim normam iz 153. člena ZGO-1, nima na voljo nobenega polja proste presoje, temveč mora odrediti edini tam predpisani inšpekcijski ukrep, saj bi sicer ravnal protizakonito. Tožbene navedbe o ekonomski oziroma tehnični neupravičenosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa so zato, čeprav oprte na izvedensko mnenje, brezpredmetne za odločitev v tej zadevi.
Po prvem odstavku 146. člena ZGO-1 se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. Iz navedene določbe ZGO-1 izhaja, da zato dejstvo, da tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni imel možnosti, da se v zadevi izjavi, samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rok za odstranitev nelegalne gradnje - postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja
Čas, potreben za pridobivanje gradbenega dovoljenja, ni razlog, ki bi ga bilo treba upoštevati pri določitvi roka za izpolnitev obveznosti odstranitve nelegalne gradnje. Morebiti kasneje izdano gradbeno dovoljenje v primeru, kot je obravnavani, pa ima lahko vpliv na postopek izvršbe, ki se zaradi izdanega gradbenega dovoljenja ustavi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - počitniški objekt - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - sanacijski PUP
V tožbi tožnica trdi, da objekt, tak kot je danes, stoji že več kot 40 let. Organ druge stopnje sicer pravilno ugotavlja, da predmet tega postopka ni planinski stan, ki je stal na mestu današnjega počitniškega objekta, vendar ta ugotovitev sama po sebi ne zadošča za sklep, da počitniški objekt ni obstajal že pred 31. 12. 1967, kar tožnica po vsebini uveljavlja že ves čas postopka, upravna organa pa se do tega vprašanja nista opredelila, saj je ostalo popolnoma neugotovljeno dejansko stanje o bistveni okoliščini, to je, ali je bil objekt grajen pred navedenim datumom in ali je bila pred navedenim datumom spremenjena tudi njegova namembnost.
Po določbi tretjega odstavka 146. člena ZGO-1 je zoper odločbo gradbenega inšpektorja dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve. Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve. Glede na navedeno določbo ni bilo nepravilno ali nezakonito ravnanje toženke, ko je uvedla inšpekcijski postopek z izdajo predmetnega sklepa, še preden je bilo odločeno o tožničini pritožbi zoper inšpekcijsko odločbo z dne 10. 8. 2011 in ugotovila, da je postala izvršljiva 11. 10. 2011.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPNačrt člen 1, 1/1. ZLS člen 21, 21/2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pobuda za spremembo namenske rabe zemljišča - opredelitev občine do pobude - zavrženje tožbe
Opredeljevanje občine do pobud za spremembo namenske rabe zemljišč je ena od faz v postopku sprejemanja OPN, to je predpisa s področja prostorskega načrtovanja v pristojnosti občine, ne pa odločanje o tem vprašanju kot tožnikovi pravici na področju upravnega prava.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep kontrole cen - prevzem azbestnocementnih gradbenih izdelkov - cena za prevzem odpadkov - obrazložitev odločbe
Glede pritožbene navedbe, s katero je (pri)tožnik ob sklicevanju na Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev smiselno uveljavljal, da je sporna Uredba glede na 2. točko 1. odstavka 8. člena ZKC prenehala veljati v delu, ki se nanaša na določitev najvišje cene, se tožena stranka sploh ni opredelila. Neobrazložena odločba organa druge stopnje glede ključnih elementov obrazložitve je po mnenju sodišča nedvomno mogla bistveno vplivati na odločitev upravnih organov prve in druge stopnje o stvari. Drugostopna odločitev namreč v bistvenih postavkah nima tiste vsebine, ki bi tožniku omogočila, da razloge odločitve učinkovito izpodbija, na kar utemeljeno opozarja v tožbi. Prav tako pa tudi sodišče v danem primeru pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne more preizkusiti v smislu 1. člena ZUS-1.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Okoliščina, da je tožnik vložil pobudo za spremembo prostorskega akta, na podlagi katere bo imel možnost legalizirati objekt, v postopku izdaje začasne odredbe ni relevantna, saj gre pri tem za bodoče negotovo dejstvo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljiti izdaje začasne odredbe.
davčni dolg - odlog plačila davka - obročno plačilo - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - odločanje po prostem preudarku
Davčnemu organu je dana diskrecijska pravica, da odloči o tem, ali so podani pogoji za odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga. Davčni organ je zato imel po izvedenem postopku, v katerem tožnik ni sodeloval tako, da bi bilo mogoče dejansko stanje v celoti razjasniti, dovolj podlage za to, da je tožnikovo vlogo zavrnil.
ZDO člen 156, 157, 158, 162, 262. ZDavP-2 člen 50, 87, 384, 386, 386/1.
davek od premoženja - odmera davka od premoženja - oprostitev plačila davkov - uveljavljanje oprostitve plačila davkov - stanovanjski prostori - čas podaje vloge
Zgolj dejstvo, da je tožnik sledil napotkom na portalu Davčne uprave Ljubljana, pri čemer datum, do katerega mora zahtevati oprostitev, ni bil naveden, na odločitev ne more vplivati. Kdaj in kako bo posameznik podal vlogo za začasno oprostitev davka od premoženja, je stvar osebne odločitve vsakega zavezanca za davek posebej. Ne gre namreč za vlogo, ki jo je zavezanec dolžan podati, pač pa je v zakonu predvidena le možnost, da slednje stori na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postavljeni pogoj
Prosilcu je bila brezplačna pravna pomoč odobrena pod pogojem, da tožbo vloži v roku treh mesecev in o tem obvesti sodišče. Ker prosilec tega ni storil, mu je pravica do brezplačne pravne pomoči prenehala.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - preganjanje - nedržavni subjekt
Tožena stranka sicer res ni izrecno navedla, ali tožnikovim izjavam verjame ali ne, vendar pa iz obrazložitve odločbe smiselno izhaja, da jim verjame, mednarodne zaščite pa mu ni priznala zato, ker dogajanja, ki jih je opisal, ne ustrezajo definiciji preganjanja, kot je določena v ZMZ. Tožnika naj bi namreč preganjal nedržavni subjekt, skladno s 3. alinejo 24. člena ZMZ pa se lahko nedržavni subjekt šteje kot subjekt preganjanja ali resne škode le v primeru, če je mogoče dokazati, da država ali politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Tožena stranka pa je ocenila, da so državni subjekti sposobni nuditi zaščito pred preganjanjem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v tožbi ne izpodbija ugotovitev tožene stranke, da je njegova vloga v izvršilnem postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, očitno nerazumna. Tako je po presoji sodišča pravilen zaključek, da tožnik v zvezi z nadaljevanjem izvršilnega postopka zoper sklep o izvršbi nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Ker je prosilkin sin lastnik nepremičnin v vrednosti nad 13.780,00 EUR, je upravni organ po kriteriju iz 2. točke 24. člena ZSVarPre pravilno štel, da se njegovo premoženje, ki ne daje katastrskega dohodka, višjega od bruto minimalne plače, pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava
Sodni postopek, za katerega je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, se je končal s sklenitvijo poravnave, s katero sta se stranki dogovorili, da vsaka nosi svoje stroške postopka. Zaradi navedenega dogovora terjatev iz naslova stroškov postopka do nasprotne stranke ni nastala in zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo po določbi 46. člena ZBPP. Tožnica je s svojim ravnanjem preprečila nastop subrogacije v korist države. To pa pomeni, da je s tem sama postala glavna zavezanka za vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči državi, in sicer do celotne višine izplačanih sredstev.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - ponovljen postopek - prepoved odločanja v škodo pritožnika
Določbo drugega odstavka 253. člena ZUP je ob uporabi logične razlage treba razumeti tako, da zavezuje prepoved odločanja v škodo pritožnika ne le pritožbeni organ, kadar sam rešuje zadevo, pač pa tudi prvostopenjski organ, kateremu je zadeva potem, ko je bila odločba v pritožbenem postopku odpravljena, vrnjena v ponovni postopek.
upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta - težko popravljiva škoda - davčna odločba - javna korist
Da se odloži izvršitev davčne odločbe, morajo biti podani posebej tehtni razlogi, in to takšni, ki v skladu z drugim in tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1 pomenijo za tožnika težko popravljivo škodo in ki hkrati pretehtajo javno korist, ki se zasleduje z izpodbijano odločbo. Tožnica izkaže, da je v teku izvršilni postopek, namenjen prisilni izvršitvi obveznosti iz odločbe, ter rubež osebnega vozila. Drži tudi, da v primeru, če s tožbo uspe, prav tega vozila ne bo mogla dobiti nazaj. Lahko pa bo kupila drugo vozilo in s tem nadomestila nastalo škodo, ki ni specifična in zato po presoji sodišča tudi ni nenadomestljiva oziroma težko popravljiva v smislu 32. člena ZUS-1. Nenazadnje pa tudi ni izkazano, da je prisilna izvršitev izpodbijane odločbe edini možni način poplačila davčnega dolga in da se torej tožnica prodaji vozila in s tem zatrjevani težko popravljivi škodi ne bi mogla izogniti s prostovoljno izpolnitvijo obveznosti, ki izhaja iz odločbe.