brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava
Sodni postopek, za katerega je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, se je končal s sklenitvijo poravnave, s katero sta se stranki dogovorili, da vsaka nosi svoje stroške postopka. Zaradi navedenega dogovora terjatev iz naslova stroškov postopka do nasprotne stranke ni nastala in zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo po določbi 46. člena ZBPP. Tožnica je s svojim ravnanjem preprečila nastop subrogacije v korist države. To pa pomeni, da je s tem sama postala glavna zavezanka za vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči državi, in sicer do celotne višine izplačanih sredstev.
SZ-1 člen 87, 87/2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - stalnost bivanja v občini
Tožnik je ob vložitvi vloge predložil potrdilo Upravne enote Celje o prijavi stalnega prebivališča, ki ni dokazovalo izpolnjevanja pogoja iz 3. 2. točke Javnega razpisa, to je stalnosti bivanja v Mestni občini Celje, dokazovalo pa je izpolnjevanje splošnega pogoja iz 2.1 točke Javnega razpisa. Ta ugotovitev po mnenju sodišča pomeni, da tožnikova vloga ni bila popolna in bi moral prvostopenjski organ, v kolikor bi sledil določbam ZUP o ravnanju z nepopolno vlogo in Splošnim določbam v Javnemu razpisu v točki 6 (Razpisni postopek), tožnika pozvati, naj nepopolno vlogo dopolni.
V obravnavanem primeru je sporna odločitev, ki se nanaša na prekinitev prestajanja kazni zapora (82. člen ZIKS-1) in s tem na situacijo, ki je pogojena s tem, da je tožnik na prestajanju zaporne kazni. Čim je tožnik zaporno kazen prestal in je posledično na prostosti, ni več ne podlage in ne razloga za prekinitev, saj je očitno, da bo na prostosti lahko opravil vse tiste zadeve, zaradi katerih je zaprosil za prekinitev prestajanja kazni. Ker se torej v tožnikov pravni položaj z izpodbijano odločbo več ne posega, na obstoj pravnega interesa pa je treba paziti ves čas postopka, je sodišče tožbo zavrglo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - krajinski park
Nepremičnine, ki so razglašene za kulturne spomenike ali naravne znamenitosti, se v denacionalizacijskih postopkih vračajo v naravi, razen če so ugotovljene ovire za vračanje, ki jih določa zakon.
Nepremičnine, če je ugotovljen status javnega dobra, ni mogoče vrniti, za krajinski park v obravnavani zadevi pa ni izkazano, da šteje za nepremičnino, ki je javno dobro.
Uredba o ukrepih 1.,3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 63, 63/1, 63/1-1, 63/1-9, 90, 90/2.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - izpolnjevanje pogojev - oddaja zbirne vloge - dejavna kmetija
Javni razpis je kot dejavne opredelil tiste kmetije, ki ustvarijo bruto prihodek iz kmetijske dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vsaj v višini 1 bruto minimalne plače v letu pred letom objave javnega razpisa in vložijo zbirno vlogo v predpisanem roku. Za izpolnitev obravnavanega pogoja sta morali biti izpolnjeni obe opredelilni okoliščini, dohodek in oddaja zbirne vloge. Ker tožnik zbirne vloge ni vložil, ni pomembno, če je iz gozdarske in dopolnilne dejavnosti ustvaril bistveno višji dohodek, kot je bil zahtevan.
Javni razpis pogoja ni na novo določil, niti ga ni širil, temveč je pogoju iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 le natančneje določil vsebino. To pa je v skladu z določbo drugega odstavka 90. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013.
veljavnost patenta - ničnost odločbe - stranka v postopku - pravni interes
Navedbe tožnika, da je sam gradbeno podjetje, ki deluje na istem področju, ki ga pokriva patent, namreč ne predstavljajo pravnega interesa za priznanje aktivne legitimacije v postopku, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, zlasti ob upoštevanju, da tožnik izkazovanje svojega pravnega interesa opira na morebitne zaplete pri lastnem razvoju in uporabi industrijsko izvedljivih podobnih rešitev na tem področju.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek - načelo zaupanja v pravo
S tem, ko upravna enota tožnice skupaj z vabilom v zvezi z njeno pritožbo ni pozvala, naj s seboj prinese tudi zdravstveno dokumentacijo, ni kršila upravnega postopka. Tožnica bi namreč morala, poleg trajne popolne izgube delovne zmožnosti, izkazati tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka. V zadevi pa ni sporno, da teh pogojev ne izpolnjuje. Tožničino zdravstveno stanje, na katerega se sklicuje v tožbi, ni pravno relevantno. Pravica do veteranskega dodatka je namreč po določbi 8. člena ZVV odvisna od višine prejemkov na družinskega člana.
18. člen Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v tem primeru ni uporabljiv, saj tožnica statusa vojnega veterana ni imela priznanega še v času bivše SFRJ.
V obravnavanem primeru ne gre za nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS. To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Z določbami ZUJF po presoji sodišča v pravice tožnice ni bilo poseženo na način, ki bi bil, ob upoštevanju gornjih kriterijev, nedopusten. Z zakonom so namreč socialno šibkejšim vojnim veteranom veteranske pravice še vedno zagotovljene. Ne zagotavljajo pa se več ostalim vojnim veteranom, in sicer zaradi slabega stanja javnih financ, kar po mnenju sodišča pomeni stvarni razlog.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - istovetnost premoženjskih in drugih pravic
V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, kot so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Izkazana mora torej biti istovetnost odvzetih, zahtevanih in vrnjenih pravic v istovetno urejeni ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, vendar s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice in uskladitvi ZK stanja z dejanskim pogodbenika urejata razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Že iz same navedene pogodbe izhaja, da pogodbenica, ki je zemljiškoknjižna lastnica, priznava drugemu pogodbeniku (tožniku), ki je dejanski lastnik parcele, lastninsko pravico na nepremičnini. Ker se pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice v takem primeru dokazuje z listino o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem v korist druge osebe in gre pri tem torej tudi za elemente pravnoposlovnega ravnanja, sodišče meni, da morajo v tej listini biti ugotovljeni in ob tem izkazani pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem (drugi odstavek 43. člena SPZ), tako da organ v postopku za odobritev pravnega posla lahko oceni, ali pogodba o priznanju lastninske pravice s priposestvovanjem po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
Iz izpisov zemljiškoknjižnega stanja za sporne parcele je razvidno, da se vknjižba prepovedi odtujitve ne nanaša na delež (2/3), ki je v lasti prosilke za brezplačno pravno pomoč, in prosilka torej s svojim deležem na nepremičninah lahko razpolaga. Navedeni podatki o vknjiženi prepovedi odtujitve pri odločanju očitno niso bili upoštevani. Zato je dejansko stanje glede vrednosti premoženja prosilke ostalo nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, kar predstavlja razlog za odpravo odločbe.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - angleški jezik - specifični pomen znaka - opisni znak
Povprečni slovenski potrošnik bo prijavljeni znak – besedno znamko, brez dodatnih elementov – ''REHAB'' dojel kot okrajšavo angleške besede ''rehabilitation'', tj., rehabilitacija. To pa glede na blago, ki ga prijavljeni znak pokriva tudi pomeni, da bo povprečni slovenski potrošnik znak nedvomno dojel kot informacijo o izdelku oziroma kot eno izmed značilnosti izdelka in sicer, da mu bo izdelek pomagal pri rehabilitaciji oziroma okrevanju. Če pa je temu tako, je tožena stranka pravilno zaključila, da bo relevanten slovenski potrošnik ob nakupu npr.: prehranskih dopolnil, označenih s tem znakom, kot tudi čajev ali drugih pijač, ta znak dojel kot besedo z zadnje opredeljenim pomenom, zlasti ob upoštevanju, da je angleški jezik kot tuji jezik nedvomno zelo prisoten v Sloveniji.
sejnina - dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, zakon ni retroaktiven in zato tudi ni v nasprotju z Ustavo. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja temu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje. S predpisano davčno stopnjo pa zakon po mnenju sodišča tudi ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine, čeprav lahko skupna stopnja obdavčitve doseže 90%. Navedeno namreč velja le za dohodke, ki po višini presegajo predpisano zgornjo mejo, medtem ko dohodki do te meje niso predmet dodatnega obdavčenja. Le z visoko stopnjo obdavčitve je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina dohodkov poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih vodijo oziroma nadzorujejo.
Pravilnika o vrstah zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objektu pripadajočimi zemljišči člen 20, 20-1. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-1, 13.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt - gradnja nadstreška
Sporni objekt bi glede na dimenzije sicer izpolnjeval pogoj za uvrstitev med enostavne objekte in bi bili v tem delu pogoji glede dopustnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja izpolnjeni, niso pa izpolnjene nadaljnje zahteve za gradnjo objekta brez gradbenega dovoljenja. Tožnica namreč spornega nadstreška ni zgradila na zemljišču, na katerem je skladno z gradbenim dovoljenjem zgradila stanovanjsko hišo. Posledično nista izpolnjena pogoja iz 1. točke 20. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objektu pripadajočimi zemljišči ter iz 1. alinee drugega odstavka 4. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - davčna osnova
Osnova za davek je prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost. Če prodajna cena ne ustreza prometni vrednosti, ali če plačila ni, je davčna osnova prometna vrednost teh vozil, ki jo ugotovi davčni organ. Ker je med strankama sporno ali je tožena stranka pravilno določila davčno osnovo, je bilo treba zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tožbi ugoditi.
ZOdv člen 11, 21, 42. ZGD-1 člen 6, 6/4. ZPRS-1 člen 8, 8/1, 8/1-9, 8/2, 8/3. ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-5, 3/2.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Določbe ZPRS-1 in Navodila o vrstah in obsegu podatkov za posamezno pravno organizacijsko obliko enote Poslovnega registra Slovenije tožnika ne zavezujejo k prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije dejavnosti, ki jo opravlja poleg glavne dejavnosti (ki je odvetništvo), če ta ne pomeni pomembnega dela njegovega poslovanja.
S poravnavo, ki ima učinek izročilne pogodbe, se je tožnikov sin, ki je hkrati postal lastnik očetove nepremičnine, zavezal, da bo očetu zagotovil dosmrtno brezplačno bivanje v stari hiši, zagotovil brezplačno ogrevanje, vodo in elektriko, mu omogočil prost dostop do stare hiše, možnost gibanja po vsem posestvu, možnost parkiranja osebnega avtomobila in namestitev poštnega nabiralnika. Prav tako se je zavezal, da mu bo v primeru bolezni ali starostne onemoglosti zagotovil pomoč in postrežbo, bodisi sam ali po drugih osebah. Glede na naravo zgoraj navedene poravnave sodišče ugotavlja, da ji ni mogoče pripisati lastnosti izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla v smislu 557. člena Obligacijskega zakonika (pogodba o dosmrtnem preživljanju), torej ni mogoče v tej poravnavi dogovorjene obveznosti zagotavljanja oskrbe na domu razlagati drugače, kot je dogovorjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru je nepravilno ugotovljeno premoženje tožnika. Smisel zapuščinske obravnave je namreč med drugim ugotoviti velikost dednega deleža, ta ugotovitev pa mora biti zajeta v sklepu o dedovanju, ker ga sicer ni mogoče preizkusiti. V obravnavani zadevi pa sklep o dedovanju v zapuščinski zadevi sploh še ni bil izdan, saj zapuščinski postopek očitno še ni zaključen. V obravnavani zadevi zato izpodbijana odločba sloni na napačnih predpostavkah, saj kot premoženje za določitev finančnega cenzusa tožnika tožena stranka upošteva premoženje, ki naj bi ga tožnik dobil po dednem dogovoru.
dohodnina - drugi dohodki - dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti
Obravnavani drugi dohodek tožnika je davčni organ pravilno vštel v davčno osnovo pri izračunu dohodnine za leto 2011, saj gre za izplačilo iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, in to na podlagi zahteve tožnika, da se mu izplača odkupna vrednost enot premoženja, vpisanih na njegovem osebnem računu pri pokojninski družbi.