veljavnost patenta - ničnost odločbe - stranka v postopku - pravni interes
Navedbe tožnika, da je sam gradbeno podjetje, ki deluje na istem področju, ki ga pokriva patent, namreč ne predstavljajo pravnega interesa za priznanje aktivne legitimacije v postopku, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, zlasti ob upoštevanju, da tožnik izkazovanje svojega pravnega interesa opira na morebitne zaplete pri lastnem razvoju in uporabi industrijsko izvedljivih podobnih rešitev na tem področju.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek - načelo zaupanja v pravo
S tem, ko upravna enota tožnice skupaj z vabilom v zvezi z njeno pritožbo ni pozvala, naj s seboj prinese tudi zdravstveno dokumentacijo, ni kršila upravnega postopka. Tožnica bi namreč morala, poleg trajne popolne izgube delovne zmožnosti, izkazati tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka. V zadevi pa ni sporno, da teh pogojev ne izpolnjuje. Tožničino zdravstveno stanje, na katerega se sklicuje v tožbi, ni pravno relevantno. Pravica do veteranskega dodatka je namreč po določbi 8. člena ZVV odvisna od višine prejemkov na družinskega člana.
18. člen Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v tem primeru ni uporabljiv, saj tožnica statusa vojnega veterana ni imela priznanega še v času bivše SFRJ.
V obravnavanem primeru ne gre za nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS. To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Z določbami ZUJF po presoji sodišča v pravice tožnice ni bilo poseženo na način, ki bi bil, ob upoštevanju gornjih kriterijev, nedopusten. Z zakonom so namreč socialno šibkejšim vojnim veteranom veteranske pravice še vedno zagotovljene. Ne zagotavljajo pa se več ostalim vojnim veteranom, in sicer zaradi slabega stanja javnih financ, kar po mnenju sodišča pomeni stvarni razlog.
Ker mora komisija za pogojni odpust o svoji odločitvi izdati pisno odločbo (107. člen ZIKS-1), odločitev komisije z redne seje dne 16. 3. 2012 pa v obravnavanem primeru ni bila izdana pisno (in vročena tožniku), ta odločitev nima pravnega učinka.
Uredba o ukrepih 1.,3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 63, 63/1, 63/1-1, 63/1-9, 90, 90/2.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - izpolnjevanje pogojev - oddaja zbirne vloge - dejavna kmetija
Javni razpis je kot dejavne opredelil tiste kmetije, ki ustvarijo bruto prihodek iz kmetijske dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vsaj v višini 1 bruto minimalne plače v letu pred letom objave javnega razpisa in vložijo zbirno vlogo v predpisanem roku. Za izpolnitev obravnavanega pogoja sta morali biti izpolnjeni obe opredelilni okoliščini, dohodek in oddaja zbirne vloge. Ker tožnik zbirne vloge ni vložil, ni pomembno, če je iz gozdarske in dopolnilne dejavnosti ustvaril bistveno višji dohodek, kot je bil zahtevan.
Javni razpis pogoja ni na novo določil, niti ga ni širil, temveč je pogoju iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 le natančneje določil vsebino. To pa je v skladu z določbo drugega odstavka 90. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - krajinski park
Nepremičnine, ki so razglašene za kulturne spomenike ali naravne znamenitosti, se v denacionalizacijskih postopkih vračajo v naravi, razen če so ugotovljene ovire za vračanje, ki jih določa zakon.
Nepremičnine, če je ugotovljen status javnega dobra, ni mogoče vrniti, za krajinski park v obravnavani zadevi pa ni izkazano, da šteje za nepremičnino, ki je javno dobro.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, vendar s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice in uskladitvi ZK stanja z dejanskim pogodbenika urejata razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Že iz same navedene pogodbe izhaja, da pogodbenica, ki je zemljiškoknjižna lastnica, priznava drugemu pogodbeniku (tožniku), ki je dejanski lastnik parcele, lastninsko pravico na nepremičnini. Ker se pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice v takem primeru dokazuje z listino o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem v korist druge osebe in gre pri tem torej tudi za elemente pravnoposlovnega ravnanja, sodišče meni, da morajo v tej listini biti ugotovljeni in ob tem izkazani pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem (drugi odstavek 43. člena SPZ), tako da organ v postopku za odobritev pravnega posla lahko oceni, ali pogodba o priznanju lastninske pravice s priposestvovanjem po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Dopolnjevanje dolžne obrazložitve upravne odločbe z navedbami v odgovoru na tožbo ali še kasneje v pripravljalnem spisu, ni dopustno. Namreč tako dopolnjevanje obrazložitve in razlogov za odločitev šele v postopku upravnega spora ne more nadomestiti obrazložitve, ki bi jo morala vsebovati upravna odločba, glede na določbo 214. člena ZUP in je s takim postopanjem stranki odvzeta pravica do učinkovite obrambe pravic. Izrek odločbe zahteva obrazložitev razlogov, ki so njegov temelj.
Pravilnika o vrstah zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objektu pripadajočimi zemljišči člen 20, 20-1. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-1, 13.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt - gradnja nadstreška
Sporni objekt bi glede na dimenzije sicer izpolnjeval pogoj za uvrstitev med enostavne objekte in bi bili v tem delu pogoji glede dopustnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja izpolnjeni, niso pa izpolnjene nadaljnje zahteve za gradnjo objekta brez gradbenega dovoljenja. Tožnica namreč spornega nadstreška ni zgradila na zemljišču, na katerem je skladno z gradbenim dovoljenjem zgradila stanovanjsko hišo. Posledično nista izpolnjena pogoja iz 1. točke 20. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objektu pripadajočimi zemljišči ter iz 1. alinee drugega odstavka 4. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.
sejnina - dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, zakon ni retroaktiven in zato tudi ni v nasprotju z Ustavo. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja temu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje. S predpisano davčno stopnjo pa zakon po mnenju sodišča tudi ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine, čeprav lahko skupna stopnja obdavčitve doseže 90%. Navedeno namreč velja le za dohodke, ki po višini presegajo predpisano zgornjo mejo, medtem ko dohodki do te meje niso predmet dodatnega obdavčenja. Le z visoko stopnjo obdavčitve je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina dohodkov poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih vodijo oziroma nadzorujejo.
dohodnina - drugi dohodki - dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti
Obravnavani drugi dohodek tožnika je davčni organ pravilno vštel v davčno osnovo pri izračunu dohodnine za leto 2011, saj gre za izplačilo iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, in to na podlagi zahteve tožnika, da se mu izplača odkupna vrednost enot premoženja, vpisanih na njegovem osebnem računu pri pokojninski družbi.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve
Sodišče na podlagi povratnice o vročitvi drugostopenjske odločbe tožnici ugotavlja, da je bila 4. 10. 2012 obveščena o prispelem pismu, tako da se je 15- dnevni rok za prevzem pošiljke iztekel 19. 10. 2012. Ker je navedenega dne nastopila fikcija, da je bila odločba, s katero je bil postopek končan, vročena tožnici, je naslednji dan, to je 20. 10. 2012, začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta bi se iztekel 18. 11. 2012, ker pa je bila nedelja, se je to zgodilo prvi naslednji delovni dan, torej 19. 11. 2012. Tožba je bila vložena priporočeno po pošti 20. 11. 2012, to je po preteku zakonskega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.