ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2. Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. 4. 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora člen 1, 3. Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. 4. 2004 o higieni živil člen 5.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - mikrobiološka analiza
Z Uredbo št. 853/2004 je določeno, da se izpolnjevanje merila števila klic ugotavlja na podlagi geometrične srednje vrednosti v obdobju dveh mesecev z najmanj dvema vzorcema na mesec. Merila iz točke 3(a) pa se nanašajo tudi na proizvajalce mleka, ne le na predelovalce. Na drugačno odločitev ne more vplivati nizko število mikroorganizmov, ki je bilo do sedaj ugotovljeno z vzorčenji, saj po navedenem to za ugotavljanje obveznosti nadaljnjega vzorčenja ni pravno odločilno dejstvo.
okoljevarstveno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes - občina kot stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da občina s sklicevanjem na vpliv bioplinarne na okoliške prebivalce ni izkazala posega v svoje pravne koristi, temveč iz tožbenih navedb izhaja, da uveljavlja zaščito javne koristi. Za zastopanje javnih koristi pa so po prvem odstavku 45. člena ZUP pristojni državni tožilec, državni pravobranilec in drugi državni organi, ki so po zakonu upravičeni v upravnem postopku zastopati javne koristi.
Če je drugotožnica oseba, ki ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, česar toženka v tem postopku ni ugotavljala, pa bo na tej točki vzpostavljena povezava med obravnavano upravno zadevo in varstvom okolja, za katerega skrbi drugotožnica in s tem tudi njen pravni interes za sodelovanje v tem postopku ter pravica vložiti pritožbo.
okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - načelo zaslišanja stranke
Po določbi tretjega odstavka 58. člena ZVO-1 je imela tožnica že od objave javnega naznanila, na podlagi katerega se je lahko seznanila z vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, poročilom o vplivih na okolje in osnutkom odločitve o okoljevarstvenem soglasju, pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj ter pripomb. Za odločitev v zadevi zato ni bistveno, da ji je bil status stranskega udeleženca priznan šele nekaj dni pred ustno obravnavo. Poleg tega je iz vabila na ustno obravnavo, ki ga je tožnica prejela 2. 4. 2012, razvidno, da je bila izrecno obveščena, da je dokumentacija na voljo na vpogled na sedežu ARSO. Glede na navedeno ni utemeljen njen ugovor, da ni imela možnosti videti celotne dokumentacije, v tožbi pa tudi ni konkretizirala, s katerimi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev v zadevi, ni bila seznanjena.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Zgolj tožnikov dejanski interes, ki se kaže v njegovem pričakovanju, da v okolici ne bo prišlo do gradenj novih objektov, v tem postopku ne more biti varovan kot pravni interes glede na dejstvo, da PUP dopušča nadaljnje gradnje.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - uvedba biometrijskih ukrepov - test nujnosti - test sorazmernosti - izvajanje ukrepa nad zaposlenimi
Razlog za uvedbo ni utemeljen in tudi ne nujno potreben, če se zgolj zaradi priročnosti oziroma odsotnosti skrbi ali kot alternativno rešitev preprečitve vstopa nepooblaščenim osebam v prostor uvaja biometrijske ukrepe, saj jih v takem primeru ni mogoče opredeliti kot nujno potrebnih za dosego namenov. Četudi bi vstopanje s pomočjo čitalca prstnih odtisov bi potekalo s pretvorbo biometričnih značilnosti posameznikovega prstnega odtisa v določen algoritem in bi se tak algoritem primerjal z algoritmom, shranjenim v bazi, tako da se lahko na tej podlagi izvrši identifikacija posameznika. Bistveno je, da naprava omogoča povezovanje prstnega odtisa zaposlenega, ki ga prebere čitalec prstnih odtisov, z izvedenim podatkom, ki se hrani v bazi in da naprava na podlagi take povezave preveri identiteto posameznika in posledično (ne) odpre vrat. To predstavlja občuten poseg ne le v informacijsko zasebnost, ampak tudi v dostojanstvo posameznika ter njegovo telesno integriteto, upoštevati pa je potrebno tudi, da gre za izvajanje takih ukrepov v delovnem razmerju, kjer je zaposleni šibkejša stranka.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - lastni dohodek prosilca - prenehanje prejemanje nadomestila za brezposelnost
Tožnik navaja, da je nadomestilo za brezposelnost prejemal le do septembra. Glede na prvi odstavek 21.člena ZSVarPre je ta okoliščina lahko pravno odločilna za ugotavljanje lastnega dohodka, saj pomeni, da prejemkov preteklih treh mesecev ni mogoče upoštevati v premoženjskem stanju, ki je relevantno za priznanje pravice do BPP. Zato v takem primeru tudi zamolčanje prejemkov ne more povzročiti posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči - zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji
Tožnik je bil pooblaščen za zastopanje na prvi in drugi stopnji, zato je treba šteti, da je bila storitev opravljena v trenutku, ko se je tožnik seznanil z dejstvom, da je zadeva pravnomočno zaključena, to pa je bilo v obravnavanem primeru takrat, ko je prejel sklepa o dedovanju, opremljena s klavzulo o pravnomočnosti. Toženka namreč ne navaja, da bi bil tožnik s tem dejstvom seznanjen že prej.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - prisilna izvršba - izrek denarne kazni - višina denarne kazni
Glede na drugi stavek 298. člena ZUP je za izdajo odločbe, s katero se izterja zagrožena kazen, določi nov rok za izpolnitev obveznosti in zagrozi z novo kaznijo, potrebno ugotoviti le, ali je zavezanec v roku, določenem s prejšnjo odločbo, izpolnil obveznosti oziroma ali je storil kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti. O višini kazni, ki se izterja, se v tem postopku več ne odloča, saj je bilo o njej odločeno že v prejšnji odločbi, ko je bila ta kazen zagrožena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
Tudi če bi bili v zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki pa ne bi bilo izdano, se zavezanec na to v inšpekcijskem postopku ne bi mogel uspešno sklicevati, saj je s svojim ravnanjem, ko je gradil pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kršil obveznost iz določbe 3. člena ZGO-1.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-39, 78, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za promet - varovalni pas ceste - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - prikolica
Po določbi 39. točke 1. odstavka 2. člena ZCes-1 je zakonodajalec primeroma in zelo široko opredelil objekte za obveščanje in oglaševanje kot reklamne stolpe, panoje, table, transparentne in druge nepremične in premične nosilce, namenjene namestitvi obvestilnih in oglasnih sporočil, medtem ko se tožnik v tožbi sklicuje izključno na določila ZGO-1 v zvezi z opredelitvijo objekta, brez upoštevanja zgoraj navedene določbe ZCes-1, kar je po presoji sodišča materialno pravno zmotno. Še zlasti to velja ob ključnem, med strankama nespornem dejstvu, da je na predmetni tožnikovi prikolici nameščena tabla dimenzij 3,00m x 4,00m, polepljena z oglasnimi sporočili, četudi predmetna prikolica ni „izgrajena“ na lokaciji v tem smislu, da bi bila trajno spojena z nepremičnino
gozd - posegi v gozd - dovozna pot - soglasje za ureditev dovozne poti - pristojnost soglasodajalca
Za odločitev v obravnavani zadevi so brezpredmetne vse navedbe toženke, ki se ne nanašajo na vprašanji, ali parcela predvidenega posega spada v gozd oziroma gozdni prostor in kakšen bo vpliv predvidenega posega na funkcije gozda, kot so opredeljene v gozdnogospodarskem načrtu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - izvršilni postopek - izterjava preživnine
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Glede na besedilo navedenega člena mora iz razlogov izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.
odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje v RS - prepoved vstopa v državo
V konkretnem primeru so podani zakonski razlogi za ukrep odstranitve iz države in prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je Upravna enota Krško predhodno izdala sklep, s katerim je bil določen rok za prostovoljno zapustitev države in da tožnica v določenem roku ni zapustila države. Tudi prepoved vstopa je utemeljena na podlagi zakonskih določil.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 8.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilca - zdravstvene razmere
Za prosilce, ki stanovanja nimajo, to pa so primeri prosilcev, katerih družina je razseljena ali/in imajo bivanje urejeno nestalno, pomeni namreč pogoj, da je prisotnost vlage v stanovanju treba dokazati, nemogoč pogoj. Zato je treba določbe priloge Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem - Pojasnilo za uporabo Pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev - v delu, glede točkovalnih kategorij 7.1. in 7.2. ter v obsegu točke (2) ustavno skladno razlagati tako, da za prosilce, ki stanovanja nimajo, ne veljajo. To pa pomeni, da jim prisotnosti vlage v stanovanju ni treba dokazovati ter se jim točke za zdravstvene razmere dodelijo brez upoštevanja navedenega pogoja.
okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - načelo zaslišanja stranke
Toženka je z javnim naznanilom z dne 11. 10. 2011 javnost v skladu s prvim in drugim odstavkom 58. člena ZVO-1 obvestila o postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja, v času od 14. 10. 2011 do 14. 11. 2011 pa je omogočila tudi vpogled v dokumentacijo ter dajanje mnenj in pripomb. Tožnica te možnosti ni izkoristila in je v postopek vstopila šele na ustni obravnavi 17. 4. 2012. Ker ni sporno, da tožnica navedene možnosti ni izkoristila zaradi lastne zamude, ne gre za napako v postopku, zato ne more uveljavljati teh ugovorov v tožbi.
Pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za prejšnja lastnika in tožnico sta v predmetnem denacionalizacijskem postopku lahko bili dokaza o jugoslovanskem državljanstvu navedenih oseb v času podržavljenja, ko je organ presojal o upravičenosti do denacionalizacije teh oseb ob uporabi določb prvega odstavka 9. člena ZDen in 12. člena tega zakona. Ker je bilo z ugotovitveno odločbo z dne 17. 7. 2003 (pravnomočno z dne 1. 1. 2007) odločeno, da tožnica ni postala državljanka nove Jugoslavije, se sodišče s prvostopenjskim organom strinja, da tudi zanjo - kot osebo iz 12. člena ZDen - v predmetnem postopku ni bilo mogoče ugotoviti, da je upravičena do denacionalizacije.
Glede odločb, ki jih je izdal APEK, ni organa druge stopnje (s pristojnostjo nadzorstvene pravice), kar je v postopku preizkusa tudi pravilno zaključil upravni organ. Prav tako ni organa, ki bi bil po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom APEK, saj APEK po ZEKom šteje za neodvisen regulativni organ.
ZDKG člen 2, 4. ZUP člen 138, 237, 237/2, 237/2-4.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uvedba postopka po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik ni bil vključen v postopek, ki se je vodil po uradni dolžnosti, niti mu pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so za odločitev pomembne. Zaradi navedene bistvene kršitve pravil postopka je izpodbijana odločba nezakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Tožnik ni izkazal, da ni bil seznanjen s tem, da ni več v delovnem razmerju pri prejšnjem delodajalcu. Ker tega, da je zaposlen, v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, je organ ravnal pravilno, ko je njegovo vlogo zavrnil.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, zato je izpolnjen zakonski pogoj za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, pri čemer je pravilno upoštevala tudi, da je tožnik večkrat spreminjal svoje osebne podatke. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno, da so policisti opravili postopek s tožnikom v prisotnosti tolmača in da v tem postopku ni zaprosil za mednarodno zaščito, v Centru za tujce pa tudi ni izrazil namena, da bi zaprosil za mednarodno zaščito, zaradi česar je tožena stranka pravilno sklepala, da bi resnično ogrožena oseba nemudoma zaprosila za mednarodno zaščito. Tožena stranka se je pravilno odločila, da tožniku gibanje omeji na prostore Centra za tujce, ker bo s takšno omejitvijo mogoče zagotoviti, da bo ostal na območju Republike Slovenije, dokler se ne bo ugotovilo njegove istovetnosti in dokler se ne bo dokončno odločilo o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.
Tožena stranka tožniku ni omejila gibanja zgolj iz razloga, ker je prišel s Slovenijo brez osebnega dokumenta. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je upoštevala tudi to, da je tožnik večkrat spreminjal svoje osebne podatke, zato je podan dvom o njegovi sedaj zatrjevani istovetnosti. To, da v sklepu ni navedeno, na kakšen način bo tožena stranka ugotavljala identiteto tožnika, ni pomanjkljivost izpodbijanega akta.