upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Tožeča stranka ne izkazuje procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi molka organa (28. člen ZUS-1), saj je poziv toženi stranki, da v roku nadaljnjih 7 dni izpolni svojo obveznost, podala šele dne 5. 5. 2012, to je po tem, ko je že vložila tožbo zaradi molka organa (dne 21. 4. 2012).
ZG člen 21, 77, 77/3, 77/3-1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 74a. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-6.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - poseg v gozd oziroma gozdni prostor - soglasje za vadbeni objekt
Tudi če je igrišče za petanke urejeno izključno z naravnimi materiali, zaradi tega ne izgubi svojstva objekta oziroma posega v gozd oziroma gozdni prostor, za kar pa 21. člen ZG zahteva soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Zahteva po soglasju izhaja tudi iz 74a. člena ZGO-1, po katerem je zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja treba predložiti tudi soglasje pristojnih soglasodajalcev.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - izbris iz registra zaščitenih kmetij
Z vmesnim sklepom, na podlagi katerega je bil tožnik določen za prevzemnika nepremičnega premoženja, tožnik ni bil razglašen za dediča zaščitene kmetije. Vmesni sklep tudi nima narave končnega sklepa o dedovanju, torej nanj lastninska pravica še ni prešla, zato pri ostalih sodedičih ni prenehal pravni interes v zvezi z dedovanjem zapustničinega premoženja.
ZDKG člen 2, 4. ZUP člen 138, 237, 237/2, 237/2-4.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uvedba postopka po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik ni bil vključen v postopek, ki se je vodil po uradni dolžnosti, niti mu pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so za odločitev pomembne. Zaradi navedene bistvene kršitve pravil postopka je izpodbijana odločba nezakonita.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
V okvir dodeljene BPP (pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, zaradi znižanja preživnine), šteje tako vložitev glavnega zahtevka za znižanje preživnine kot ostalih, z vloženo tožbo povezanih zahtevkov, ki jih ne moremo šteti za samostojne (stroškovni zahtevek, predlog za oprostitev sodnih taks ali npr. predlog za začasno odredbo) ter vsa druga procesna dejanja, ki jih za prosilca kot tožnika v postopku na prvi in drugi stopnji odvetnik opravi. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je tako vsebovan v storitvi pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji.
Po prvem odstavku 281. člena ZUP pa se v primeru, da se odločba odpravi, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, kar pomeni, da odprava učinkuje ex tunc, za nazaj, do dneva izdaje izpodbijanega upravnega akta in da torej v času izdaje izpodbijane ugotovitvene odločbe zahteva tožnice za nadaljevanje postopka po zamudi ni bila rešena negativno. Tako dejansko stanje pa ne more biti podlaga za izdajo ugotovitvene odločbe o prenehanju veljavnosti patenta po tretjem odstavku 92. člena ZIL-1, saj ne obsega ugotovitve dejstva, da slovenski prevod podeljenega evropskega patenta organu ni predložen v roku treh mesecev od podelitve, kajti o nesporno vloženi zahtevi za nadaljevanje postopka po zamudi (67. člen ZIL-1), s katero tožnica lahko doseže, da bi se za pravočasnega štel zamujeni rok za predložitev slovenskega prevoda tega evropskega patenta ter da pravne posledice zamude tega roka ne bi nastopile, ni odločeno negativno.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka
Sklep o prekinitvi postopka ni niti sklep v smislu 2. člena ZUS-1 niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.
patent - veljavnost patenta - prenehanje veljavnosti patenta - plačilo pristojbine za patent - vrnitev v prejšnje stanje
Iz določbe prvega odstavka 68. člena ZIL-1 izhaja dolžnost skrbnega ravnanja, ki ga zahtevajo okoliščine. Navajanje "nerazložljivi razlogi" in "nepredvidena napaka" niso upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče soglaša s toženo stranko, da s strani tožnika navedeni razlogi za neplačilo pristojbine ne ustrezajo standardu upravičenih razlogov, ki bi jih tožena stranka upoštevala, če bi tožnik izkazal skrbno ravnanje. Ravnanje zastopnikov - strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z zastopanjem strank, mora biti na stopnji skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, zato je izpolnjen zakonski pogoj za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, pri čemer je pravilno upoštevala tudi, da je tožnik večkrat spreminjal svoje osebne podatke. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno, da so policisti opravili postopek s tožnikom v prisotnosti tolmača in da v tem postopku ni zaprosil za mednarodno zaščito, v Centru za tujce pa tudi ni izrazil namena, da bi zaprosil za mednarodno zaščito, zaradi česar je tožena stranka pravilno sklepala, da bi resnično ogrožena oseba nemudoma zaprosila za mednarodno zaščito. Tožena stranka se je pravilno odločila, da tožniku gibanje omeji na prostore Centra za tujce, ker bo s takšno omejitvijo mogoče zagotoviti, da bo ostal na območju Republike Slovenije, dokler se ne bo ugotovilo njegove istovetnosti in dokler se ne bo dokončno odločilo o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.
Tožena stranka tožniku ni omejila gibanja zgolj iz razloga, ker je prišel s Slovenijo brez osebnega dokumenta. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je upoštevala tudi to, da je tožnik večkrat spreminjal svoje osebne podatke, zato je podan dvom o njegovi sedaj zatrjevani istovetnosti. To, da v sklepu ni navedeno, na kakšen način bo tožena stranka ugotavljala identiteto tožnika, ni pomanjkljivost izpodbijanega akta.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - obnova postopka - pravni interes
Tožnik nima ustreznega dovoljenja za prirejanje iger na srečo v RS, zato potem nedvomno ne more izkazati, da njegov interes za vstop v postopek temelji na zakonu ali drugem predpisu oprti pravni koristi, saj mu te koristi pravni red v Republiki Sloveniji ne priznava, ne glede na to, da je gospodarska družba.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Tožnik ni izkazal, da ni bil seznanjen s tem, da ni več v delovnem razmerju pri prejšnjem delodajalcu. Ker tega, da je zaposlen, v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, je organ ravnal pravilno, ko je njegovo vlogo zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Ker je bila v zadevi, v zvezi s katero prosi tožnik za brezplačno pravno pomoč, izdana zamudna sodba, ki je že pravnomočna, tožnik pa v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni konkretno navedel, za kakšno dejanje želi brezplačno pravno pomoč, je odločitev, da se tožniku odobri brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet, ustrezna.
Glede odločb, ki jih je izdal APEK, ni organa druge stopnje (s pristojnostjo nadzorstvene pravice), kar je v postopku preizkusa tudi pravilno zaključil upravni organ. Prav tako ni organa, ki bi bil po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom APEK, saj APEK po ZEKom šteje za neodvisen regulativni organ.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja tako izhaja, da je tožnik nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključno trošarino in jih tudi porabil kot sestavino za izdelavo drugih izdelkov, za končni izdelek pa ni plačal trošarine po obračunu v skladu s pravili za obračunavanje in plačevanje trošarine, ampak šele na podlagi odmerne odločbe, izdane v inšpekcijskem nadzoru. Pravica do vračila trošarine temelji na predpostavki, da je trošarinski zavezanec ravnal zakonito in plačal trošarino za končni izdelek po obračunu. Plačilo na podlagi odmerne odločbe pa tega ne more nadomestiti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vstopa v upravni postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, ki so neposredne na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi (prvi in drugi odstavek 43. člena ZUP), kar pomeni, da lahko v postopku le omejeno varuje svoje interese, to je tiste, ki so pravno varovani. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je lahko tožnik kot stranski udeleženec uspešen le z ugovori, s katerimi bodo zatrjevane nepravilnosti imele vpliv na njegov pravno varovani položaj. Iz navedenih tožbenih ugovorov pa sodišče ne more zaključiti, da so bile pri izdaji gradbenega dovoljenja storjene takšne nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na njegov pravno varovani položaj.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Glede na višino prejemkov tožnika iz naslova plače (1.152,84 mesečno) je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo.
DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti
Iz novejše sodne prakse SEU izhaja, da je zavrnitev pravice do odbitka DDV možna le v primeru, kadar je ugotovljen subjektivni element na strani tožnika. Davčni organ davčnemu zavezancu zavrne pravico, da od DDV, ki ga mora plačati, odbije znesek davka, ki ga dolguje ali ga je plačal za storitve, ki so bile zanj opravljene, ker je izdajatelj računa za te storitve ali kateri od njegovih ponudnikov ravnal nezakonito, ne da bi davčni organ na podlagi objektivnih dejavnikov dokazal, da je davčni zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil navedeni izdajatelj ali drug trgovec v verigi oz. ker se davčni zavezanec ni prepričal, ali je imel izdajatelj računa status davčnega zavezanca, ali je imel blago na voljo in ali ga je lahko dobavil ter ali je izpolnil obveznosti glede napovedi in plačila DDV oz. ker navedeni davčni zavezanec razen računa nima drugih dokumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče dokazati, da so navedene okoliščine podane, čeprav so izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji, ki so določeni za uveljavljanje pravice do odbitka in davčni zavezanec nima indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnost ali goljufijo na področju izdajatelja računov. V obravnavanem primeru so podani takšni indici, ki upravičeno kažejo na nepravilnost na strani izdajateljev spornih računov oziroma, ki upravičujejo sum obstoja nepravilnosti ali goljufije na strani izdajateljev računov, na podlagi katerih bi tožnik lahko vedel, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti.