javni razpis - pridobitev štipendije za študij v tujini - razpisni pogoji - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavanem primeru se je tožnik prijavil na Javni razpis štipendij za študij slovenskih državljanov v tujini za leto 2011, in sicer je zaprosil za štipendiranje 4. letnika doktorskega študija atomske in laserske fizike. Na podlagi njegovih navedb v prijavi in listin iz prejšnjih razpisov, ki so bile znane tako organu kot tudi tožniku, je upravni organ lahko odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, torej brez zaslišanja tožnika. Vsa pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za pravilno in zakonito odločitev, je ugotovil in razjasnil do te mere, da je na njihovi podlagi lahko napravil pravilen zaključek in vlogo tožnika zavrnil. Toženka je v drugostopenjski odločbi ustrezno pojasnila, na podlagi katerih dokumentov je štela, da gre v tožnikovem primeru za 3-letni študijski program, pri čemer se je kljub pravilnemu sklicevanju na tretji odstavek 238. člena ZUP, opredelila tudi do vsebine potrdila z dne 15. 7. 2011 in njegovo vsebino primerjala s starejšimi potrdili.
cepljenje psa proti steklini - denarna kazen - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na samo terjatev oziroma na obveznost, ki se izvršuje. Tožnik zato že v pritožbi ni mogel več uspeti z ugovori, ki se nanašajo na naloženo obveznost cepljenja in na izrečeno denarno kazen. Iz istih razlogov s takšnimi ugovori tudi ne more biti uspešen v postopku s tožbo.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - članarina - odpis članarine - kriteriji za odpis članarine - višja sila
Kriteriji za odpis članarine se nanašajo na določene osebne okoliščine člana zbornice in na razloge višje sile. Pomanjkanje dela, na kar opira tožnik svojo vlogo za odpis, pa ne predstavlja okoliščine, ki bi jo bilo mogoče šteti kot višjo silo. Pri višji sili namreč gre za izredne, nepričakovane, zunanje dogodke, ki jih ni mogoče predvideti in se jim ni mogoče izogniti. Pomanjkanje dela pa je del rizika, na katerega mora posameznik, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, računati in jo vzeti na svoj račun.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - upravni postopek
Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo Urada za varstvo konkurence (sedaj Agencija za varstvo konkurence) zavrnila iz razloga po določbi 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi v obrazložitvi odločitev utemeljujeta Urad in tožena stranka ter se nanju, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1), saj v zvezi s tožbenimi ugovori ugotavlja, da so po svoji vsebini ponovljeni pritožbeni ugovori, na katere pa je izčrpno in pravilno v skladu s podatki v upravnih spisih odgovorila že tožena stranka.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 17, 17/2, 17/2-2, 27, 27/4. ZUP člen 133, 133/1. ZUS-1 člen 2, 2/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - zahtevek za dostop do informacij javnega značaja - vezanost na zahtevek
Med strankama ni spora o odločilnem dejstvu, da je tožnik svoj prvotni zahtevek za dostop do informacij javnega značaja opredelil kot zahtevo za „vpogled v zadnje aktualne študije“, na kar pravilno opozarja tožena stranka, ki je kot drugostopni organ na tak zahtevek stranke vezana pri odločanju o pritožbi v skladu z določilom 1. odstavka 133. člena ZUP v povezavi z 2. točko 2. odstavka 17. člena ZDIJZ in 4. odstavkom 27. člena ZDIJZ, po katerem se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP).
Ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, je pravilno tudi stališče tožene stranke, da (šele) v tožbi razširjenega zahtevka stranke (sedaj tožnika) pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe (tožene stranke kot drugostopnega organa v zvezi z odločitvijo o pritožbi zoper prvostopni akt) ni mogoče upoštevati, ker je postavljen šele v postopku upravnega spora.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Tožena stranka je pravilno ugotovila okoliščino, ki jo zahteva 1. alinea 1. odstavka 51. člena ZMZ, zaradi katere lahko začasno prosilcu omeji gibanje in tudi obrazložila, zakaj se je odločila za tak ukrep in zakaj meni, da je tak ukrep v tožnikovem primeru nujen.
2. javni razpis Sklada za nevladne organizacije in Sklada za male projekte v okviru partnerstva v Sloveniji točka 6.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nevladna organizacija - razpisni pogoji - upravičen prijavitelj - oseba javnega prava - študentska organizacija
Ker javni razpis in veljavni pravni predpisi ne opredeljujejo pravne osebe javnega prava, je treba po presoji sodišča za ugotovitev, ali je študentska organizacija univerze pravna oseba javnega prava, upoštevati ugotovitve pravne teorije ter mnenje ustaljene sodne prakse.
ZUP člen 9, 35, 35-4, 138, 230, 230/2, 237, 237/2, 237/2-6. ZSpo člen 7, 9, 9/3, 10. Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni člen 3, 4, 14, 25, 26, 27, 28, 29, 33.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - merilo mednarodne razširjenosti - merilo uspešnosti - načelo zaslišanja stranke - sofinanciranje na področju dejavnosti vrhunskega športa - dejavnost športne vzgoje otrok in mladine
Iz izpodbijane odločbe izhaja, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do sofinanciranja upoštevana, kot tudi katera dejstva so pri tem bila odločilna in kako so vplivala na odločitev o upravičenosti do sofinanciranja.
ZVV člen 6, 15, 22. ZUJF člen 1, 100, 101. URS člen 50, 51, 100, 231.
vojni veteran - zdravstveno varstvo vojnih veteranov - pravica do zdravstvenega varstva - plačilo zdravstvenih storitev - sprememba na podlagi ZUJF - zmanjšanje pravic za naprej - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Izpodbijani akt pomeni poseg v pridobljeno pravico tožnika s področja zdravstvenega varstva oziroma socialne varnosti, kar v konkretnem primeru pomeni zmanjšanje obsega določenih upravičenj tožnika. Vendar pa po ustavno-sodni praksi Ustavnega sodišča s področja socialnih pravic vojnih invalidov po Zakonu o vojnih invalidih in s primerljivega področja socialnih pravic oziroma posebnih pogojev za upokojevanje policistov izhaja, da je zmanjšanje pravic za naprej lahko ustavno dopustno.
ZDRS člen 13, 27c, 27c/2. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije člen 2, 12, 13.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - diskrecijska pravica - kadrovski primanjkljaj
Pridobitev državljanstva z naturalizacijo po 13. členu ZDRS ni iztožljiva zakonska pravica, ampak gre za široko diskrecijsko pravico pristojnih organov izvršilne veje oblasti, da taki prošnji ugodijo ali pa ne.
Tožena stranka je ugotovila, da ni kadrovskega primanjkljaja na strokovnem področju, ki zadeva tožnikove kvalifikacije, usposobljenost, uspehe, reference in izkušnje. Pogoj kadrovskega primanjkljaja pa bi moral biti izpolnjen ob izpolnjevanju merila iz 1. alineje 1. odstavka 12. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije za ugoditev prošnji.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - gradnja ograje
Predmetno gradbeno dovoljenje je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega objekta. Kot izhaja iz gradbenega dovoljenja, je ograja, ki je visoka do 2,2 metra, postavljena na oporni zid, višine 0,3 do 0,5 metra, kar pomeni, da skupna višina ograje presega 2,2 metra. Višino ograje je treba meriti v celoti, torej skupaj s podpornim zidom, saj bi drugačna razlaga tega določila pomenila, da je višina ograje lahko poljubno določena, pač glede na višino podpornega zidu. Ker torej celotna ograja presega 2,2 metra, ne gre za nezahtevni objekt po 11. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, zato niso podani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt.
študent - podaljšanje statusa študenta - pogoji za podaljšanje statusa
Tožena stranka tožniku ni izdala negativne odločbe, ker bi štela, da ni nobene možnosti za podaljšanje statusa študenta, ampak zaradi tega, ker je štela, da razlog, ki ga je navedel tožnik, ni upravičen razlog; v odgovoru na tožbo pa temu dodaja, da je tožniku bil enkrat že podaljšan status, kar je pravno relevantno z vidika zakonske omejitve za podaljšanje statusa za največ eno leto. V odgovoru na tožbo organ sicer ne more dopolnjevati razlogov za izdajo odločbe, ki jih ni vključil v upravno odločbo, vendar pa ta napaka in pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnik namreč v upravnem sporu ne zanika, da mu je bil enkrat že podaljšan status, kar je relevantno zaradi zakonske določbe, po kateri se statusu študenta lahko podaljša največ za eno leto.
ZUP člen 238. Uredba o ukrepih 1. 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011-2013 člen 13.
neposredna plačila v kmetijstvu - skrajšani ugotovitveni postopek - nova dejstva in dokazi - dejanska raba objekta
Ker je šlo v predmetni zadevi za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku, tožnik ni mogel prej kot v pritožbi navesti spornih dejstev glede dejanske rabe spornega objekta. Ali so nova dejstva in novi dokazi obstajali v času odločanja na prvi stopnji, pa zgolj iz datuma poročila oziroma mnenja ni mogoče ugotoviti. Tožnik namreč zatrjuje, da se je sporni objekt že v času oddaje vloge na razpis (in tudi pred tem) uporabljal kot kurilnica, drvarnica, shramba in garaža, torej za nekmetijske namene, kar posledično pomeni, da je preuranjena odločitev tožene stranke, da gre za dejstvo oziroma dokaz, ki ni obstajal v času odločanja na prvi stopnji. Upravičenost tožnika do uveljavljanja novih dejstev oziroma dokazov ni bila opravljena na predpisan način, zato so bila pri odločanju bistveno prekršena pravila postopka, kar predstavlja razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3. ZDavP-2 člen 64, 64/3, 64/4, 76, 76/1, 84. Slovenski računovodski standardi številka 14, 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - računi brez dodatne izvirne dokumentacije - davčno nepriznani stroški - verodostojna listina
Po SRS 14 in 21 velja, da se stroški storitev pripoznajo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, ki jasno in brez dvoma izkazujejo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Pomembno je le vsebinsko, temveč tudi formalno izkazovanje posameznih poslovnih dogodkov, saj je le na ta način mogoče njihovo knjiženje ter njihova naknadna kontrola, tudi tista, ki se opravlja v davčne namene.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZMZ člen 75, 75/4.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - zavrženje tožbe
ZMZ ne določa, da bi prosilec imel možnost vložiti tožbo zoper procesni sklep o zavrnitvi dokaznega predloga bodisi v zvezi z omejitvijo gibanja oziroma osebne svobode, bodisi v zvezi z odločanjem o prošnji za mednarodno zaščito. Po določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Z izpodbijanim aktom postopek odločanja o prenehanju razlogov za omejitev gibanja ni bil končan. Zato tožba zoper izpodbijani akt ni dopustna in jo je sodišče zavrglo.
odobritev pravnega posla - prenos dela solastniškega deleža - odložni pogoj - sprememba pravnega predpisa - za odločanje relevantni predpis
Za učinkovanje pravnega posla v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči je potrebna izpolnitev odložnega pogoja, to je odobritev upravnega organa. Ta pa odloča o odobritvi v skladu z zakonodajo, ki velja v času upravnega odločanja.
Ker ZKZ-C ni predvidel, da se v postopkih odobritve pravnih poslov, začetih do njegove uveljavitve, odloča po do tedaj veljavnih predpisih, je prvostopni organ pravilno oprl svojo odločitev na določbo 17.a člena ZKZ-C.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
V obravnavani zadevi tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč v treh zadevah in sicer zastopanje v kazenskem postopku, ki bo sledil obtožnici, proučitev spisa in vložitev kazenske ovadbe zoper izvedenko zaradi krive izpovedi in proučitev ter dopolnitev izrednega pravnega sredstva, ki ga je sam vložil kot predlog za obnovo postopka in varstvo zakonitosti. Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri le v sodnih postopkih, kar pomeni, da mora tak sodni postopek že potekati v času, ko prosilec vloži vlogo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - gradnja ograje
Posebnosti postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta so določene v členih 74.a do 74.c ZGO-1. Predmetno gradbeno dovoljenje je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega objekta. Kot izhaja iz njega, je ograja, ki je visoka do 2,2 metra, postavljena na oporni zid, višine 0,3 do 0,5 metra, kar pomeni, da skupna višina ograje presega 2,2 metra. Višino ograje je treba meriti v celoti, torej skupaj s podpornim zidom, saj bi drugačna razlaga tega določila pomenila, da je višina ograje lahko poljubno določena, pač glede na višino podpornega zidu. Ker torej celotna ograja presega 2,2 metra, ne gre za nezahtevni objekt po 11. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, zato niso podani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt.
ZZ člen 36. ZUTD člen 80. ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-2.
javni razpis - imenovanje direktorja javnega zavoda - generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje - obvestilo o izbiri - sodno varstvo - upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz določb ZZ in ZUTD izhaja, da je za imenovanje direktorja Zavoda RS za zaposlovanje pristojna Vlada - ta sprejme odločitev in izda oziroma pošlje predpisana obvestila prijavljenim kandidatom. Obvestilo o izbiri, ki ga je tožniku in ostalim prijavljenim kandidatom izdala razpisna komisija, torej ni obvestilo o izbiri iz 36. člena ZZ, predvsem pa nima njegovih pravnih učinkov. Šele z izdanim obvestilom iz 36. člena ZZ in njegovo vročitvijo prijavljenim kandidatom je namreč (dokončno) odločeno o izbiri in šele od takrat je mogoče zahtevati sodno varstvo.
Vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je možno le, če tožba prestane predhodni preizkus, saj je le v tem primeru izkazana možnost, da tožnik s tožbo uspe in s tem potreba za zadržanje izvršitve oziroma za začasno ureditev stanja, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.