ZDDPO-1 člen 11, 11/3. ZDavP-2 člen 64, 64/3, 64/4, 76, 76/1, 84. Slovenski računovodski standardi številka 14, 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - računi brez dodatne izvirne dokumentacije - davčno nepriznani stroški - verodostojna listina
Po SRS 14 in 21 velja, da se stroški storitev pripoznajo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, ki jasno in brez dvoma izkazujejo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Pomembno je le vsebinsko, temveč tudi formalno izkazovanje posameznih poslovnih dogodkov, saj je le na ta način mogoče njihovo knjiženje ter njihova naknadna kontrola, tudi tista, ki se opravlja v davčne namene.
davek na dediščine in darila - stopnja obdavčitve - sestrična - bratranec
Za odločitev v obravnavani zadevi je relevanten le položaj, ki ga ima tožnica kot sestrična po določbah davčnih predpisov. Ta se, ko gre za obdavčitev, ne uvršča v III. dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice, kar pomeni da tožnica ne more uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi. S takšno razlago ni prizadeta vstopna pravica potomcev zapustnikovih starih staršev po določbah ZD, saj se z njo v pravico do dedovanja ne posega. Način zakonske ureditve pa je stvar zakonodajalca in sodišče za presojo njegove primernosti ni pristojno.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - upravni postopek
Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo Urada za varstvo konkurence (sedaj Agencija za varstvo konkurence) zavrnila iz razloga po določbi 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi v obrazložitvi odločitev utemeljujeta Urad in tožena stranka ter se nanju, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1), saj v zvezi s tožbenimi ugovori ugotavlja, da so po svoji vsebini ponovljeni pritožbeni ugovori, na katere pa je izčrpno in pravilno v skladu s podatki v upravnih spisih odgovorila že tožena stranka.
izvajanje prilagojenega programa za predšolske otroke - vpis v razvid izvajalcev javno uveljavljenih programov vzgoje in izobraževanja - socialnovarstveni zavod - načelo zaslišanja stranke
V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka upoštevati, da je treba še pred izdajo odločbe dati tožeči stranki možnost, da se izjasni o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Pri tem sodišče še opozarja na peti odstavek 16. člena tedaj veljavnega ZUOPP, ki ga med drugim povzema tudi tožena stranka, da lahko vzgojo in izobraževanje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja izvajajo ne samo šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje prilagojenih programov izobraževanja in posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ampak tudi socialnovarstveni zavodi. Nesporno pa skladno s tretjim odstavkom 18. člena sedaj že veljavnega ZUOPP-1 lahko javni socialnovarstveni zavodi izvajajo predšolsko vzgojo po prilagojenih programih, skladno s petim odstavkom 18. člena pa smejo izvajati tudi posebne programe vzgoje in izobraževanja.
javni razpis - pridobitev štipendije za študij v tujini - razpisni pogoji - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavanem primeru se je tožnik prijavil na Javni razpis štipendij za študij slovenskih državljanov v tujini za leto 2011, in sicer je zaprosil za štipendiranje 4. letnika doktorskega študija atomske in laserske fizike. Na podlagi njegovih navedb v prijavi in listin iz prejšnjih razpisov, ki so bile znane tako organu kot tudi tožniku, je upravni organ lahko odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, torej brez zaslišanja tožnika. Vsa pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za pravilno in zakonito odločitev, je ugotovil in razjasnil do te mere, da je na njihovi podlagi lahko napravil pravilen zaključek in vlogo tožnika zavrnil. Toženka je v drugostopenjski odločbi ustrezno pojasnila, na podlagi katerih dokumentov je štela, da gre v tožnikovem primeru za 3-letni študijski program, pri čemer se je kljub pravilnemu sklicevanju na tretji odstavek 238. člena ZUP, opredelila tudi do vsebine potrdila z dne 15. 7. 2011 in njegovo vsebino primerjala s starejšimi potrdili.
cepljenje psa proti steklini - denarna kazen - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na samo terjatev oziroma na obveznost, ki se izvršuje. Tožnik zato že v pritožbi ni mogel več uspeti z ugovori, ki se nanašajo na naloženo obveznost cepljenja in na izrečeno denarno kazen. Iz istih razlogov s takšnimi ugovori tudi ne more biti uspešen v postopku s tožbo.
ZVV člen 6, 15, 22. ZUJF člen 1, 100, 101. URS člen 50, 51, 100, 231.
vojni veteran - zdravstveno varstvo vojnih veteranov - pravica do zdravstvenega varstva - plačilo zdravstvenih storitev - sprememba na podlagi ZUJF - zmanjšanje pravic za naprej - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Izpodbijani akt pomeni poseg v pridobljeno pravico tožnika s področja zdravstvenega varstva oziroma socialne varnosti, kar v konkretnem primeru pomeni zmanjšanje obsega določenih upravičenj tožnika. Vendar pa po ustavno-sodni praksi Ustavnega sodišča s področja socialnih pravic vojnih invalidov po Zakonu o vojnih invalidih in s primerljivega področja socialnih pravic oziroma posebnih pogojev za upokojevanje policistov izhaja, da je zmanjšanje pravic za naprej lahko ustavno dopustno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
V obravnavani zadevi tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč v treh zadevah in sicer zastopanje v kazenskem postopku, ki bo sledil obtožnici, proučitev spisa in vložitev kazenske ovadbe zoper izvedenko zaradi krive izpovedi in proučitev ter dopolnitev izrednega pravnega sredstva, ki ga je sam vložil kot predlog za obnovo postopka in varstvo zakonitosti. Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri le v sodnih postopkih, kar pomeni, da mora tak sodni postopek že potekati v času, ko prosilec vloži vlogo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Tožena stranka je pravilno ugotovila okoliščino, ki jo zahteva 1. alinea 1. odstavka 51. člena ZMZ, zaradi katere lahko začasno prosilcu omeji gibanje in tudi obrazložila, zakaj se je odločila za tak ukrep in zakaj meni, da je tak ukrep v tožnikovem primeru nujen.
izvršba nedavčnih obveznosti - sklep o dovolitvi izvršbe - predmet izvršbe - izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Glede na ugotovitev, da tožnik pri banki, na katero se je glasil prvotni sklep o izvršbi, nima več odprtega računa, je lahko pristojni organ nadaljeval izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, to je na denarna sredstva na transakcijskem računu, ki ga ima tožnik odprtega pri drugi banki.
študent - podaljšanje statusa študenta - pogoji za podaljšanje statusa
Tožena stranka tožniku ni izdala negativne odločbe, ker bi štela, da ni nobene možnosti za podaljšanje statusa študenta, ampak zaradi tega, ker je štela, da razlog, ki ga je navedel tožnik, ni upravičen razlog; v odgovoru na tožbo pa temu dodaja, da je tožniku bil enkrat že podaljšan status, kar je pravno relevantno z vidika zakonske omejitve za podaljšanje statusa za največ eno leto. V odgovoru na tožbo organ sicer ne more dopolnjevati razlogov za izdajo odločbe, ki jih ni vključil v upravno odločbo, vendar pa ta napaka in pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnik namreč v upravnem sporu ne zanika, da mu je bil enkrat že podaljšan status, kar je relevantno zaradi zakonske določbe, po kateri se statusu študenta lahko podaljša največ za eno leto.
upravni spor - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča - kasnejše drugačno stališče Vrhovnega sodišča v drugi zadevi
Ker v konkretnem primeru niso bili spoštovani napotki iz predhodne sodbe sodišča, je bilo treba izpodbijano odločitev (sklep) odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje organu druge stopnje. Če namreč sodišče upravni akt odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, je pristojni organ dolžan izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo, oziroma v roku, ki ga določi sodišče; pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Kasnejše drugačno stališče Vrhovnega sodišča v drugi zadevi ne more biti relevantno za odločanje v konkretnem primeru.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 17, 17/2, 17/2-2, 27, 27/4. ZUP člen 133, 133/1. ZUS-1 člen 2, 2/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - zahtevek za dostop do informacij javnega značaja - vezanost na zahtevek
Med strankama ni spora o odločilnem dejstvu, da je tožnik svoj prvotni zahtevek za dostop do informacij javnega značaja opredelil kot zahtevo za „vpogled v zadnje aktualne študije“, na kar pravilno opozarja tožena stranka, ki je kot drugostopni organ na tak zahtevek stranke vezana pri odločanju o pritožbi v skladu z določilom 1. odstavka 133. člena ZUP v povezavi z 2. točko 2. odstavka 17. člena ZDIJZ in 4. odstavkom 27. člena ZDIJZ, po katerem se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP).
Ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, je pravilno tudi stališče tožene stranke, da (šele) v tožbi razširjenega zahtevka stranke (sedaj tožnika) pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe (tožene stranke kot drugostopnega organa v zvezi z odločitvijo o pritožbi zoper prvostopni akt) ni mogoče upoštevati, ker je postavljen šele v postopku upravnega spora.
ZDRS člen 13, 27c, 27c/2. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije člen 2, 12, 13.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - diskrecijska pravica - kadrovski primanjkljaj
Pridobitev državljanstva z naturalizacijo po 13. členu ZDRS ni iztožljiva zakonska pravica, ampak gre za široko diskrecijsko pravico pristojnih organov izvršilne veje oblasti, da taki prošnji ugodijo ali pa ne.
Tožena stranka je ugotovila, da ni kadrovskega primanjkljaja na strokovnem področju, ki zadeva tožnikove kvalifikacije, usposobljenost, uspehe, reference in izkušnje. Pogoj kadrovskega primanjkljaja pa bi moral biti izpolnjen ob izpolnjevanju merila iz 1. alineje 1. odstavka 12. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije za ugoditev prošnji.
odobritev pravnega posla - prenos dela solastniškega deleža - odložni pogoj - sprememba pravnega predpisa - za odločanje relevantni predpis
Za učinkovanje pravnega posla v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči je potrebna izpolnitev odložnega pogoja, to je odobritev upravnega organa. Ta pa odloča o odobritvi v skladu z zakonodajo, ki velja v času upravnega odločanja.
Ker ZKZ-C ni predvidel, da se v postopkih odobritve pravnih poslov, začetih do njegove uveljavitve, odloča po do tedaj veljavnih predpisih, je prvostopni organ pravilno oprl svojo odločitev na določbo 17.a člena ZKZ-C.
ZDen člen 10, 10/2, 26, 26/1, 26/4. ZUP (1986) člen 8, 216.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Zavezanec mora imeti možnost izjaviti se o ugotovljenem dejstvu, ki se nanaša na vprašanje pravice prejšnjega lastnika do odškodnine od tuje države, kajti to dejstvo je pomembno za odločbo, saj se z njo odškodnino po ZDen prizna le tistemu prejšnjemu lastniku, ki je upravičen do denacionalizacije.
evidenca brezposelnih - izbris iz evidence brezposelnih - razlogi za izbris iz evidence - aktivno iskanje zaposlitve - varstvo pravic strank v postopku - opozorilo stranki
Kolikor se tožnica zaradi svojega zdravstvenega stanja ni mogla odzvati vabilu zavoda za zaposlovanje, bi to morala predhodno sporočiti zavodu, na kar je tudi bila izrecno opozorjena v vabilu.
ZUP člen 238. Uredba o ukrepih 1. 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011-2013 člen 13.
neposredna plačila v kmetijstvu - skrajšani ugotovitveni postopek - nova dejstva in dokazi - dejanska raba objekta
Ker je šlo v predmetni zadevi za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku, tožnik ni mogel prej kot v pritožbi navesti spornih dejstev glede dejanske rabe spornega objekta. Ali so nova dejstva in novi dokazi obstajali v času odločanja na prvi stopnji, pa zgolj iz datuma poročila oziroma mnenja ni mogoče ugotoviti. Tožnik namreč zatrjuje, da se je sporni objekt že v času oddaje vloge na razpis (in tudi pred tem) uporabljal kot kurilnica, drvarnica, shramba in garaža, torej za nekmetijske namene, kar posledično pomeni, da je preuranjena odločitev tožene stranke, da gre za dejstvo oziroma dokaz, ki ni obstajal v času odločanja na prvi stopnji. Upravičenost tožnika do uveljavljanja novih dejstev oziroma dokazov ni bila opravljena na predpisan način, zato so bila pri odločanju bistveno prekršena pravila postopka, kar predstavlja razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
ZZ člen 36. ZUTD člen 80. ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-2.
javni razpis - imenovanje direktorja javnega zavoda - generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje - obvestilo o izbiri - sodno varstvo - upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz določb ZZ in ZUTD izhaja, da je za imenovanje direktorja Zavoda RS za zaposlovanje pristojna Vlada - ta sprejme odločitev in izda oziroma pošlje predpisana obvestila prijavljenim kandidatom. Obvestilo o izbiri, ki ga je tožniku in ostalim prijavljenim kandidatom izdala razpisna komisija, torej ni obvestilo o izbiri iz 36. člena ZZ, predvsem pa nima njegovih pravnih učinkov. Šele z izdanim obvestilom iz 36. člena ZZ in njegovo vročitvijo prijavljenim kandidatom je namreč (dokončno) odločeno o izbiri in šele od takrat je mogoče zahtevati sodno varstvo.
Vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je možno le, če tožba prestane predhodni preizkus, saj je le v tem primeru izkazana možnost, da tožnik s tožbo uspe in s tem potreba za zadržanje izvršitve oziroma za začasno ureditev stanja, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.