dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - upravni postopek
Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo Urada za varstvo konkurence (sedaj Agencija za varstvo konkurence) zavrnila iz razloga po določbi 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi v obrazložitvi odločitev utemeljujeta Urad in tožena stranka ter se nanju, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1), saj v zvezi s tožbenimi ugovori ugotavlja, da so po svoji vsebini ponovljeni pritožbeni ugovori, na katere pa je izčrpno in pravilno v skladu s podatki v upravnih spisih odgovorila že tožena stranka.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3. ZDavP-2 člen 64, 64/3, 64/4, 76, 76/1, 84. Slovenski računovodski standardi številka 14, 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - računi brez dodatne izvirne dokumentacije - davčno nepriznani stroški - verodostojna listina
Po SRS 14 in 21 velja, da se stroški storitev pripoznajo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, ki jasno in brez dvoma izkazujejo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Pomembno je le vsebinsko, temveč tudi formalno izkazovanje posameznih poslovnih dogodkov, saj je le na ta način mogoče njihovo knjiženje ter njihova naknadna kontrola, tudi tista, ki se opravlja v davčne namene.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - povrnitev vlaganj v poslovni prostor - skrbnik za poseben primer
Tožnik je kot skrbnik za posebni primer po 67. členu ZDen dolžan poravnati morebitne obveznosti, ki lahko nastanejo zaradi in iz denacionaliziranega premoženja v okviru rednega upravljanja s premoženjem, da se to ohrani za dediče, kamor nedvomno sodi tudi plačilo odškodnine iz naslova povrnitve vlaganj po 25. členu ZDen, saj gre za dolg, ki je nastal iz oziroma zaradi vračila premoženja v postopku denacionalizacije. Pri tem tudi ni pomembno, da tožnik ni pooblaščenec vseh (do sedaj) ugotovljenih dedičev, saj je tožnik skrbnik denacionaliziranega premoženja, ki ga mora ohraniti kot dober gospodar za vse dediče, ne glede na to, ali jih zastopa ali ne. Zato je tožnik dolžan poravnati z odločbo določene letne obroke odmerjene odškodnine (v celoti), ki pa jih bo lahko v sorazmernem deležu (kolikor bo odpadlo na preostale ugotovljene dediče glede na to, da je tožnik eden izmed dedičev) izterjal v rednem sodnem postopku, če ne bo prišlo do njihovega prostovoljnega plačila.
agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - pravice članov - istovetnost pravic
Po ZPVAS je organizirana agrarna skupnost pogoj za vrnitev premoženjskih pravic, odvzetih članom bivše agrarne skupnosti.
Izkazana mora biti istovetnost odvzetih, zahtevanih in vrnjenih pravic v istovetno urejeni ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti. V postopkih po ZPVAS se tako članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, kot so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti.
S popravkom ne more za nazaj popravljati vsebine listine, ki je bila podlaga za ponovno vzpostavitev in organiziranje Agrarne skupnosti A. v drugem, že pravnomočno končanem upravnem postopku. Nepravilnosti, ki je nastala v postopku ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti, namreč ni mogoče sanirati v postopku vračanja premoženjskih pravic članom. Zato člani sedanje Agrarne skupnosti A. niso aktivno legitimirani za zahtevo za vračilo premoženjskih pravic, kot je pravilno odločil drugostopenjski organ.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 51/4, 55, 55/1, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - prosti preudarek - sum zavajanja ali zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - begosumnost
Tožena stranka je pravilno sklepala, da bo le z omejitvijo gibanja tožniku na prostore Centra za tujce mogoče zagotoviti, da bo tožnik ostal na območju Republike Slovenije, dokler se ne bo ugotovilo njegove istovetnosti in dokler se bo odločilo o njegovi ponovni (drugi) prošnji za priznanje mednarodne zaščite, zlasti ob dejstvu, da je sam tožnik tudi na ustnem zaslišanju na glavni obravnavi navedel, da je bila Republika Italija njegova ciljna država z namenom, da v nadaljevanju poti obišče brata, ki prebiva v Berlinu.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - pomemben del dohodka
Določbo tretje alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ je treba razlagati tako, da mora taka oseba izkazati, da obdelana kmetija ustvarja pomemben del dohodka na način in po višini, kot to določa drugi odstavek tega (24.) člena.
Prvostopenjski organ je ob podatkih o kmetiji in kmetijski proizvodnji, ki so mu bili predloženi s strani stranke z interesom oziroma jih je pridobil po uradni dolžnosti (evidence o kmetijskih proizvodih za domačo porabo in nadaljnjo obdelavo, dokazila o prodaji, o GERK – ih, odločba o neposrednih plačilih za leto 2009, zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 20. 9. 2009 in 4. 8. 2010, izpis iz registra primarnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora, vpogled v Pravilnik o obratih na področju živil živalskega izvora) mogel sprejeti zaključek, da je z vrednostjo kmetijske proizvodnje na kmetiji stranke z interesom v letu 2009 dosežen dohodek iz drugega odstavka 24. člena ZKZ.
ZEN člen 4, 23, 23/1. ZKGZ člen 8, 10, 10/1, 10/1-1, 11, 23, 23/1, 23/1-3, 23/2. ZV-1 člen 11. ZUP člen 179.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - odmera prispevka - podatki iz uradne evidence - javna listina - skrajšani ugotovitveni postopek
Kot kmetijsko je šteti zemljišče, ki je po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče. Za javne listine velja domneva, da so dejstva, ki se v listini potrjujejo, resnična. Stranka pa lahko dokazuje, da dejstva, ki so navedena v potrdilu, niso resnična. V tem smislu je tožnici treba dopustiti ugovarjanje dejanskega stanja v obsegu preverjanja pravilnosti podatka, vpisanega v zemljiškem katastru.
Celotna predstavitev izdelkov utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o nakupu, ki je sicer ne bi sprejel. Odločilni razlog za nakup so lastnosti izdelkov, ki so mu predstavljene in vzbujajo upanje, da izdelki vplivajo na telesno počutje in zdravstveno stanje. Pri tem je treba upoštevati tudi način prodaje – tožnik izdelke prodaja izven poslovnih prostorov in tako potrošnik nima možnosti izbire med istovrstnimi izdelki, ampak se za nakup odloča na podlagi tožnikove predstavitve. Glede na to, kaj lahko pričakuje od uporabe izdelkov, je zanje pripravljen plačati visoko ceno, kar lahko povzroči njegovo oškodovanje, saj izdelki nimajo lastnosti, kot jih je tožnik predstavil.
varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepošteni pogodbeni pogoji - odstop od pogodbe - prepoved prodaje blaga
Obravnavanimi izdelki spadajo v blagovno skupino „posteljnina“ in so kljub osebni uporabi primerni za vračilo. Posledično tej ugotovitvi pa je dolžan prodajalec oblikovati pogoje prodaje tako, da potrošniku omogoči pravico do odstopa od pogodbe.
vojni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - smrt stranke - pravni naslednik stranke v postopku - osebne pravice - ustavitev postopka
Pravice, ki je osebna, ker je vezana na določeno osebo, in se z njo izraža izključno pravno razmerje te osebe, ni mogoče prenašati na druge. Taka pravica s smrtjo nosilca te pravice ugasne, ker je ni mogoče podedovati. Če ni materialnega nasledstva pravice, pa tudi ni možno procesno nasledstvo, to je nadaljevanje postopka, v katerem upravičenec do pravice le-to šele uveljavlja.
Pravica do statusa in z njim povezane pravice so podprte z določbo 87. člena ZvojI in so pravice, ki so vezane na osebo.
Dediči dedujejo le tiste prejemke, ki so uživalcu te pravice priznani z dokončno in izvršljivo odločbo.
Določbo 37. člena ZKme-1 je treba razlagati tako, da je datum odpreme odločbe enak datumu izdaje odločbe, ker se le na ta način lahko zadeve rešujejo hitro in v skladu s stališčem iz Poročevalca DZ. To pomeni, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi, ki je enak datumu izdaje odločbe.
podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije - referenčni stroški - državna pomoč - pravilo de minimis
Če stroški proizvodnje električne energije, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva, v napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, presegajo ceno električne energije, ki jo je za tovrstno električno energijo mogoče doseči na trgu, se proizvajalcem za to električno energijo lahko dodelijo podpore.
denacionalizacija - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - funkcionalno zemljišče - določitev funkcionalnega zemljišča
Predložena dokumentacija omogoča sklep, da je bila celotna parcela 1035/21 v času svojega nastanka funkcionalno zemljišče k stavbi 1035/10, torej nova določitev funkcionalnega zemljišča ni bila potrebna.
Glede na določbe 110. člena ZIL-1 in dejstvi, ki niti nista sporni, da v naknadnem roku šestih mesecev iz prvega odstavka tega člena pristojbina za vzdrževanje patenta skupaj z zamudno pristojbino ni bila plačana in da je organ tožniku kot imetniku patenta tudi poslal opozorilo z vsebino, določeno v drugem odstavku tega člena, je organ o prenehanju predmetnega patenta mogel odločiti.
Sodišče ne sprejema kot utemeljenih tožbenih navedb, da naj bi tožnik v nalogu za plačilo z depozita ne bil dolžan navesti zneska, kot to določa Uredba o pristojbinah, pač pa naj bi bil organ dolžan, ne glede na znesek, naveden v nalogu, črpati vsa potrebna sredstva za vzdrževanja veljavnosti patenta, v smislu upoštevanja pravil in prakse EPO.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - odbitek vstopnega DDV - sestavine računa
Dejansko stanje glede zaposlitve delavcev pri tožniku je ostalo nepopolno ugotovljeno oz. ni pojasnjeno do takšne mere, da bi bilo nesporno razvidno, da so delavci dejansko delali za tožnika kot njegovi zaposlenci, da jim je izplačeval plače ter da je šlo za prikrit posel med povezanima osebama. V tem delu je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.
Glede odbitka vstopnega DDV niso izpolnjeni niti formalni pogoji za priznanje te pravice, saj sporni račun ne vsebuje obveznih relevantnih podatkov glede identifikacije vrste opravljenih storitev, zato ni potrebno ugotavljanje ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji po nacionalnem pravu za priznavanje pravice do odbitka. Tožniku že iz tega razloga ne gre pravica do odbitka, ne glede na okoliščine, ki jih davčni organ navaja glede fiktivnosti posla. Če niso izpolnjeni formalni pogoji glede računov, se do drugih okoliščin glede pravice do odbitka, kot izhaja tudi iz sodne prakse SEU, niti ni potrebno opredeljevati.
soglasje za postavitev obcestne varovalne ograje - stranka v postopku - dejanski interes - pravni interes
V času izdaje izpodbijanega soglasja kot tudi v času odločanja drugostopenjskega organa je veljala določba četrtega odstavka 50a. člena ZGO-1. Upoštevajoč navedeno zakonsko določbo je pravilno, da tožniki v postopku izdaje soglasja niso imeli položaja stranke. Položaja stranke v postopku izdaje predmetnega soglasja ravno tako niso mogli imeti na podlagi ZJC. Tožniki niso upravičene osebe, ki bi imeli aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper soglasje, izdano investitorju. Zato je bila z izpodbijanim sklepom njihova pritožba utemeljeno zavržena. Izkazali so zgolj dejanski in ne pravni interes, zato niso podani pogoji za obnovo postopka iz 260. člena ZUP.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna energija - finančna pomoč za tekoče poslovanje - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - kršitve pravil postopka
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil znesek prejete subvencije za obravnavano proizvodno napravo, saj je kot pomoč, dodeljeno proizvodni napravi, nedvomno treba šteti tudi denarno pomoč, ki jo je tožnik pridobil zaradi izdaje gradbenega dovoljenja zanjo, torej za namene njene zakonite postavitve, in ne zgolj pomoč, pridobljeno za nakup naprave oziroma/in opreme.
izvedenec - sklep o postavitvi izvedenca - pravica do pritožbe
Posebna pritožba je dovoljena samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. V 116. členu ZUP/86 (ki je bil podlaga za izdajo sklepa o določitvi novega izvedenca, opredelitvi nalog izvedenca ter naložitvi plačila zneska stranki z interesom za stroške izvedenskega dela) ni določeno, da je zoper sklep, izdan po tej določbi, dovoljena posebna pritožba. To pomeni, da je možno odločitev, izpodbijati šele v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari.